U-I-7/11, U-I-8/11, U-I-9/11, U-I-10/11, Up-30/11

Opravilna št.:
U-I-7/11, U-I-8/11, U-I-9/11, U-I-10/11, Up-30/11
Objavljeno:
Neobjavljeno | 29.04.2011
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2011:U.I.7.11
Akt:
Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, in 45/08) (ZPP), 8. odst. 112. čl. in 3. odst. 282. čl.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 in 10/04 – popr.) (ZDSS), 2. odst. in 2. stavek 3. odst. 28. čl.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 91/07 in 76/08) (ZZVZZ), 80.a. čl.

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 119/2010 z dne 2. 11. 2010
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti osmega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, in 45/08) se zavrne. Pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka in drugega stavka tretjega odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 in 10/04 – popr.), 80.a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 91/07 in 76/08) in tretjega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku se zavržejo. Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 119/2010 z dne 2. 11. 2010 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da izpodbijana določba neposredno posega v njegov pravni položaj. Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da bi morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Če je pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa očitno neutemeljena, jo Ustavno sodišče zavrne. Če očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika, niti ne gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo.
Geslo:
1.4.9.2 - Ustavno sodstvo - Postopek - Stranke - Interes.
1.4.51.4 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravni interes za vložitev pobude.
1.5.51.1.21 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Ugotovitev, da je bil predpis.
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
1.5.51.1.5.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrnitev pobude - Ker je očitno neutemeljena.
Pravna podlaga:
Člen 23.1, 14.2, Ustava [URS]
Člen 6, Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin [EKČP]
Člen 25.3, 26.2, 55.b.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-7/11-8
U-I-8/11-8
U-I-9/11-8
U-I-10/11-8
Up-30/11-9
29. 4. 2011
 
 
S K L E P
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud in ustavne pritožbe mag. Franca Posla, Maribor, na seji 29. aprila 2011
 
sklenilo:
 
1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti osmega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, in 45/08) se zavrne.  
 
2. Pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka in drugega stavka tretjega odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 in 10/04 – popr.), 80.a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 91/07 in 76/08) in tretjega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku se zavržejo.  
 
3. Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 119/2010 z dne 2. 11. 2010 se ne sprejme.  
 
Obrazložitev
 
 
A.
 
1. Pritožnik (v delovnem sporu tožnik) je po svojem pooblaščencu vložil predlog za dopustitev revizije zoper sklep Višjega sodišča, ki je zavrnilo njegovi pritožbi zoper sklepa sodišča prve stopnje o domnevi umika tožbe in o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Predlog je pravočasno poslal Višjemu sodišču, ki ga je nato posredovalo Vrhovnemu sodišču, pristojnemu za odločanje. Ker je vloga prispela k Vrhovnemu sodišču po izteku roka, je to predlog za dopustitev revizije zavrglo, ker je bil prepozen.
 
2. Pritožnik izpodbijani odločitvi Vrhovnega sodišča očita kršitev človekovih pravic iz 22. člena, prvih odstavkov 23. člena in 32. člena in 51. člena Ustave. Meni, da Vrhovno sodišče ni upoštevalo odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-200/09 z dne 20. 5. 2010 (Uradni list RS, št. 50/10). Opozarja, da bi se predlog za dopustitev revizije štel za pravočasnega, če ne bi imel pooblaščenca. Po njegovem mnenju strožja obravnava, ko je stranka zastopana po odvetniku, pomeni prekomerno poseganje v pravico do sodnega varstva. Pritožnik še navaja, da sicer lahko ponovno vloži tožbo, vendar je to povezano s stroški, poleg tega v tožbo ne bi več mogel vključiti nekaterih ključnih dokazov.
 
3. Hkrati z ustavno pritožbo pritožnik (pobudnik) vlaga več pobud za začetek postopka za oceno ustavnosti. Drugi odstavek in drugi stavek tretjega odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) izpodbija zaradi neskladja z 22. členom Ustave, ker naj bi šlo za prekomeren poseg v pravico do enakega varstva pravic. Pobudnik tudi opozarja na neuravnoteženost sankcij za izostanek z naroka, do katere je prišlo zaradi razveljavitve prvega odstavka 28. člena ZDSS-1 z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-65/10 z dne 20. 5. 2010 (Uradni list RS, št. 33/10 in 47/10). Pobudnik izpodbija 80.a člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), ki naj bi bil v neskladju s človekovo pravico do svobode gibanja iz prvega odstavka 32. člena Ustave. Zapoved iz navedene določbe (da mora zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave izdati prav izbrani osebni zdravnik) naj bi dejansko omejevala možnost gibanja pred naroki, saj naj bi bilo v takih primerih mogoče dobiti zdravniško opravičilo le od lokalnega zdravnika, urgence ali bolnišnice. Mogoče naj bi bilo tudi to, da je osebni zdravnik začasno nedosegljiv. Po oceni pobudnika izpodbijana določba od stranke zahteva, da od prejema vabila naprej ostane v kraju naroka, in je povsem neprimerno preostra. Pobudnik meni, da je sedmi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v neskladju s pravico iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Pobudo utemeljuje z enakimi razlogi kot ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča in dodaja, da izpodbijana določba neenakopravno obravnava stranke z odvetniki v primerjavi s strankami brez odvetnikov, ki naj bi bile bolj zaščitene. Pobudnik izpodbija tudi tretji odstavek 282. člena ZPP[1] zaradi neskladja z 22. členom Ustave, ker naj bi šlo za prekomeren poseg v pravico do enakega varstva pravic. Meni še, da so po razveljavitvi drugega odstavka 282. člena ZPP z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-164/09 z dne 4. 2. 2010 (Uradni list RS, št. 12/10) tožeče stranke neenakopravno obravnavane.
 
 
B.
 
4. Pobudnik navaja, da izpodbija sedmi odstavek 112. člena ZPP, vendar iz vsebine pobude jasno izhaja, da protiustavnost očita osmemu odstavku 112. člena ZPP. Zato je Ustavno sodišče štelo, da izpodbija to zakonsko določbo. Presojalo jo je le v obsegu, v katerem ji pobudnik očita protiustavnost (glede strožje obravnave odvetniških vlog) in v obsegu, za katerega ima pravni interes – torej kolikor se nanaša na predloge za dopustitev revizije, ki so bili poslani ali izročeni nepristojnemu sodišču pred potekom roka za njihovo vložitev, k pristojnemu sodišču pa so prispeli šele po izteku tega roka.[2]
 
5. Osmi odstavek 112. člena ZPP ureja ravnanje sodišč z vlogami, vezanimi na rok, ki so bile izročene ali poslane nepristojnemu[3] sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa so prispele po izteku roka. Za take vloge se šteje, da so bile pravočasno vložene, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP,[4] ali očitni pomoti vložnika. Osmi odstavek 112. člena ZPP je treba razumeti kot izjemo od splošnega pravila iz prvega odstavka istega člena, ki določa, da je vloga vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Dan izročitve vloge sodišču je praviloma dan, ko vlogo prejme sodno vložišče,[5] drugi do sedmi odstavek 112. člena ZPP pa vsebujejo pravila za posebne situacije, ko se šteje, da je dan izročitve sodišču določen dan, ko je stranka opravila določeno dejanje s ciljem vložitve vloge, ali dan, ko je bila vloga prejeta na poseben način glede na tehnični način njene oddaje (oddaja priporočene pošiljke, izročitev vloge upravi zapora, prejem elektronske vloge v informacijskem sistemu sodišča, itd.). Vloga je torej – ob upoštevanju posebnih situacij – pravočasna, če pravočasno prispe na pristojno sodišče. Če stranka vlogo pošlje nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka.[6] Izpodbijana določba do neke mere omili strogost te ureditve, ker določa dva primera, ko se šteje, da je bila na rok vezana vloga pravočasno vložena, če je le bila pravočasno izročena ali poslana nepristojnemu sodišču: prvo izjemo utemeljuje položaj, ko (nevedne) stranke ni zastopal odvetnik ali pravnik s pravniškim državnim izpitom, drugo izjemo pa okoliščina, da je vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati očitni pomoti vložnika.[7] Predlog za dopustitev revizije je treba vložiti pri Vrhovnem sodišču v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje (prvi in drugi odstavek 367.b člena ZPP). Prepozne predloge za dopustitev revizije Vrhovno sodišče zavrže.[8]
 
6. Pobudnik svoje stališče, da je osmi odstavek 112. člena ZPP v presojanem delu v neskladju s pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, utemeljuje s trditvijo, da je s tem, ko se pri vlogi, ki jo na nepristojno sodišče pravočasno pošlje (ali izroči) odvetnik, pa prispe na pristojno sodišče šele po izteku roka za njeno vložitev, kot navezna okoliščina za pravno fikcijo, da je bila vloga pri pristojnem sodišču vložena pravočasno, upošteva le očitna pomota odvetnika, prekomerno poseženo v to človekovo pravico. Poudarja, da predlogov za dopustitev revizije brez pooblaščenca tako ali tako ni mogoče vlagati, in se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-200/09.
 
7. Iz pravice do učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave sicer ne izhaja pravica do revizije, pač pa iz nje izhaja tudi to, da mora biti v primeru, ko zakon določeno izredno pravno sredstvo dopusti, stranki zagotovljeno, da to pravno sredstvo tudi učinkovito uveljavi. Zakon, ki neko pravno sredstvo dopušča, ne sme postavljati pretežkih formalnih ovir, ki onemogočajo meritoren preizkus pravnega sredstva.[9] Tudi 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP) ne zahteva vzpostavitve kasacijskih (ali vrhovnih) sodišč. Vendar mora biti, kjer takšna sodišča obstajajo, tudi v postopku pred njimi spoštovano jamstvo učinkovitega dostopa do sodišča, pri čemer je način njegove uveljavitve odvisen od posebnih značilnosti postopka pred najvišjimi sodišči. Tako je treba upoštevati celoto postopka pred domačimi sodišči in vlogo najvišjega sodišča v njem. Postopek pred takim sodiščem je lahko bolj formalen.[10]
 
8. Osmemu odstavku 112. člena ZPP, kolikor se nanaša na predloge za dopustitev revizije, ki jih pri pristojnem sodišču v imenu stranke prepozno vloži odvetnik, neskladja s prvim odstavkom 23. člena Ustave ni mogoče očitati. O protiustavno prezahtevni oziroma prekomerni formalni oviri namreč ne more biti govora samo zato, ker izpodbijana določba pri presoji pravočasnosti vložitve predloga ne upošteva tudi morebitne nevednosti odvetnika kot upravičenega razloga za zamudo roka (kot to implicitno zahteva pobudnik). Tudi napaka odvetnika je lahko posledica nevednosti ali neskrbnosti – le da, drugače kot pri nevednosti prava neuke stranke, ni razloga za omilitev strogega režima spoštovanja rokov.[11] Zakonodajalec je v sistemu ZPP in tudi širše, v interesu pravne varnosti, kvalitete uveljavljanja interesov strank in hitrega ter učinkovitega teka postopka, sprejel različne ukrepe, s katerimi se spodbuja ali celo zahteva odvetniško zastopanje.[12] Da bi takšni ukrepi dosegli svoj namen, ki ni v nudenju ekonomskih privilegijev določeni poklicni skupini, je vsekakor dopustno, da zakonodajalec vzpostavi za presojo pravilnosti procesnih ravnanj odvetnikov razmeroma zahtevne standarde. To velja toliko bolj (a fortiori) za postopke pred najvišjim sodiščem v državi. Okoliščina, da posledice napačne odvetnikove odločitve bremenijo stranko, tega sklepa ne more spremeniti.[13] Sklicevanje pobudnika na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-200/09 ni prepričljivo, saj je razveljavitev drugega odstavka 108. člena ZPP temeljila predvsem na oceni, da pravilo o takojšnjem zavrženju formalno pomanjkljive odvetniške vloge ne vsebuje varovalk za primere lapsusov, višje sile, nezakrivljenih napak in za druge primere, ki jim ni mogoče očitati nezadostne skrbnosti strokovnjaka. Tega osmemu odstavku 112. člena ZPP ni mogoče očitati, saj ta določba varuje stranko, če odvetnik vlogo vloži pri nepristojnem sodišču zaradi očitne pomote. Izpodbijana določba v presojanem delu od stranke pričakuje le, da se bo njen odvetnik zmogel izogniti zamudi roka iz prvega odstavka 367.b člena ZPP iz razloga nevednosti, pri katerem sodišču je treba vložiti predlog za dopustitev revizije. Očitek pobudnika, da je ta zahteva v neskladju s pravico do sodnega varstva, je očitno neutemeljen.
 
9. Pobudnik izpodbijani določbi očita tudi, da postavlja stranke z odvetnikom v neenakopraven položaj v primerjavi s strankami, ki jih v pravdi ne zastopa odvetnik. S tem pobudnik smiselno uveljavlja neskladje z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Ta določba zakonodajalca zavezuje, da enake primere obravnava enako in različne različno, dopušča pa mu različno urejanje enakih položajev, če obstajajo za takšno razlikovanje razumni in stvarni razlogi. Vendar osmemu odstavku 112. člena ZPP ni mogoče očitati neskladja z drugim odstavkom 14. člena Ustave.
 
10. Res je, da izpodbijana določba v presojanem delu vlagateljem predlogov za dopustitev revizije, ki jih ne zastopa odvetnik, omogoča, da prepozno prispetje predloga na Vrhovno sodišče utemeljujejo z dodatnim razlogom nevednosti glede vprašanja, katero sodišče je pristojno. Vendar je ta možnost le navidezna. Iz tretjega in četrtega odstavka 86. člena ZPP izhaja, da se v revizijskem postopku lahko v takem položaju znajdejo le stranke, ki imajo opravljen pravniški državni izpit (ali ga ima opravljenega njihov zakoniti zastopnik).[14] Takšne stranke pa se po naravi stvari ne morejo uspešno sklicevati na (pravno) nevednost.[15] Glede tega so tako v enakem položaju kot stranke, ki jih zastopajo odvetniki. Zato so očitki o neskladju z načelom enakosti očitno neutemeljeni.
 
11. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno (1. točka izreka).
 
12. Pobudnik izpodbija tudi drugi odstavek in drugi stavek tretjega odstavka 28. člena ZDSS-1, 80.a člen ZZVZZ in tretji odstavek 282. člena ZPP.
 
13. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Izpodbijani drugi odstavek 28. člena ZDSS-1 ne učinkuje neposredno. V skladu s stališčem, ki ga je sprejelo Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82), se v primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Šele ob pogoju predhodne izčrpanosti pravnih sredstev je mogoče šteti, da pobudnik izkazuje neposredni pravni interes za presojo izpodbijanega predpisa. Pobudnikov predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočni sklep o domnevi umika tožbe, izdan na podlagi drugega odstavka 28. člena ZDSS-1, je Vrhovno sodišče zavrglo. Zato glede na razloge, navedene v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti navedene določbe. Preostalim zakonskim določbam, ki jih pobudnik izpodbija, je skupno to, da zoper njega niso neposredno učinkovale oziroma bile uporabljene v kakršnemkoli postopku. Člen 80.a ZZVZZ namreč zgolj določa, kateri zdravnik in na kakšen način izda potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave,[16] drugi stavek tretjega odstavka 28. člena ZDSS-1 ureja primer ponovljene odsotnosti obeh strank z naroka v delovnih in socialnih sporih,[17] tretji odstavek 282. člena ZPP pa zoper pobudnika v delovnem sporu ni mogel biti uporabljen že zato, ker se namesto te določbe v tej vrsti sporov uporablja specialna določba prvega stavka tretjega odstavka 28. člena ZDSS-1. Razveljavitev navedenih določb pobudniku ne more koristiti oziroma izboljšati njegovega pravnega položaja in zato ne izkazuje pravnega interesa za oceno njihove ustavnosti. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobude zavrglo (2. točka izreka).
 
14. Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin niso podane (3. točka izreka).
 
 
C.
 
15. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
dr. Ernest Petrič
Predsednik
 
zanj
 
mag. Miroslav Mozetič
Podpredsednik
 
 
 
Opombe:
[1] Pobudnik ga sicer napačno označi kot "prvi še veljavni odstavek 282. člena".
[2] Vrhovno sodišče je namreč na podlagi izpodbijane določbe štelo, da je pobudnikov predlog za dopustitev revizije, ki je bil sicer s priporočeno pošto poslan sodišču druge stopnje še znotraj zakonskega roka 30 dni (Vrhovno sodišče pa ga je prejelo po izteku roka), prepozen.
[3] Mišljena je pristojnost za prejem vloge.
[4] Torej odvetnika v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi oziroma odvetnika ali druge osebe, ki je opravila pravniški državni izpit, v vseh postopkih pred okrožnim, višjim ali vrhovnim sodiščem.
[5] Ne glede na to, ali jo je med uradnimi urami osebno prinesla stranka, ali pa je na ta dan vložišče prejelo nepriporočeno poštno pošiljko.
[6] A. Galič, Komentar k 112. členu ZPP, v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem (red. L. Ude in A. Galič), Uradni list Republike Slovenije in GV Založba, Ljubljana 2005, str. 464. Avtor poudarja, da to velja tako za napake pri stvarni in krajevni pristojnosti, kot za napake pri vrsti sodišča ali pri funkcionalni pristojnosti.
[7] Prav tam.
[8] V pobudnikovem primeru je to storilo na podlagi analogne uporabe prvega odstavka 374. člena ZPP, ki sicer izrecno ureja primer, ko sodnik prve stopnje s sklepom zavrže prepozno revizijo.
[9] Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. Up-736/04 z dne 9. 11. 2006 (Uradni list RS, št. 127/06).
[10] Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice ( ESČP) v zadevi Zapadka proti Poljski z dne 15. 12. 2009, točka 57.
[11] A. Galič, nav. delo, str. 464.
[12] Kot npr. omejitev postulacijske sposobnosti strank brez pravniškega državnega izpita v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (tretji odstavek 86. člena ZPP), možnost imenovanja (poleg drugih pravnikov s pravniškim državnim izpitom) le odvetnikov kot pooblaščencev v postopkih pred vsemi sodišči, razen pred okrajnim (tretji odstavek 87. člena ZPP), posebna pravila za razlago obsega odvetniškega pooblastila (95. člen ZPP), odvetniški monopol pri nudenju večine oblik brezplačne pravne pomoči (29. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo in 23/08 – ZBPP), odvetniški monopol pri zastopanju strank pred sodišči proti plačilu (drugi odstavek 2. člena Zakona o odvetništvu, Uradni list RS, št. 18/93 in nasl. – ZOdv).
[13] Za konkretno presojo je pomembno, da si je, razen v izjemnem primeru skrajno nejasnega predpisa, težko zamisliti situacijo, ko odvetnik stranki ne bi odškodninsko odgovarjal za posledice svoje nevednosti glede sodišča, pristojnega za sprejem neke vloge.
[14] Druge stranke sploh nimajo postulacijske sposobnosti, da bi same vlagale predloge za dopustitev revizije.
[15] Podobno A. Galič, nav. delo, str. 464.
[16] To, da je le takšno potrdilo ("zdravniško opravičilo") lahko razlog za preložitev naroka, določa drugi odstavek 115. člena ZPP.
[17] V pobudnikovem primeru je prišlo do domneve umika tožbe zaradi (samo) njegove odsotnosti s poravnalnega naroka in s prvega naroka za glavno obravnavo.
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov ustavna pritožba
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
mag. Franc Posel, Maribor
Datum vloge:
10.01.2011
Datum odločitve:
29.04.2011
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrnitev zavrženje nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US29431