U-I-77/11

Opravilna št.:
U-I-77/11
Objavljeno:
Neobjavljeno | 19.05.2011
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2011:U.I.77.11
Akt:
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10) (ZUPJS), 22. tč. 2. odst. in 4. odst. 51. čl.

Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10) (ZSVarPre), 23. tč. 2. odst. in 5. odst. 61. čl.

Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08 in 8/10) (ZUP), 34.a čl.
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 22. točke drugega odstavka in četrtega odstavka 51. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10), 23. točke drugega odstavka in petega odstavka 61. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10) ter 34.a člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08 in 8/10) se zavrže.
Evidenčni stavek:
Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da izpodbijana določba neposredno posega v njegov pravni položaj. Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da bi morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja.
Geslo:
1.5.51.1.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Ker ni pravnega interesa.
1.4.9.2 - Ustavno sodstvo - Postopek - Stranke - Interes.
1.4.51.4 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravni interes za vložitev pobude.
Pravna podlaga:
Člen 25.3, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-77/11-4
19. 5. 2011
 
 
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družb Abanka Vipa, d. d., Ljubljana, Banka Celje, d. d., Celje, Probanka, d. d., Maribor, Banka Volksbank, d. d., Ljubljana, Hranilnica Lon, d. d., Kranj, Raiffeisen Banka, d. d., Maribor, Delavska hranilnica, d. d., Ljubljana, Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana, Deželna banka Slovenije, d. d., Ljubljana, SKB banka, d. d., Ljubljana, UniCredit Banka Slovenija, d. d., Ljubljana, Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., Ljubljana, Banka Sparkasse, d. d., Ljubljana, KD Banka, d. d., Ljubljana in PB Slovenije, d. d., Maribor, ki jih zastopa Odvetniška družba Kavčič, Rogl in Bračun, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 19. maja 2011
 
 
sklenilo:
 
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 22. točke drugega odstavka in četrtega odstavka 51. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10), 23. točke drugega odstavka in petega odstavka 61. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10) ter 34.a člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08 in 8/10) se zavrže. 
 
Obrazložitev
 
1. Pobudnice izpodbijajo 22. točko drugega odstavka 51. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), 23. točko drugega odstavka 61. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) in 34.a člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kolikor določajo obveznost brezplačnega posredovanja osebnih podatkov upravičenim uporabnikom. Zatrjujejo, da so navedene določbe v neskladju z 2., 14., 22., 38. in 74. členom Ustave. Zaradi neskladja z 38. členom Ustave izpodbijajo tudi četrti odstavek 51. člena ZUPJS in peti odstavek 61. člena ZSVarPre. Pobudnice menijo, da imajo pravni interes za pobudo, ker njihove obveznosti temeljijo neposredno na zakonu in bi bili njihovi morebitni zahtevki na povračilo stroškov pridobitve in posredovanja osebnih podatkov že "a priori" nesklepčni. Predlagajo, naj Ustavno sodišče do končne odločitve začasno zadrži izvrševanje 22. točke drugega odstavka 51. člena ZUPJS in 23. točke drugega odstavka 61. člena ZSVarPre.
 
2. Iz pobude izhaja, da je vložena v imenu vseh pobudnic, navedenih v uvodu tega sklepa. Ker je Banka Celje, d. d, Celje, pooblaščeni odvetniški družbi v skladu s prvim odstavkom 24.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) dala posebno pooblastilo izrecno samo za vložitev pobude za oceno ustavnosti 22. točke drugega odstavka 51. člena ZUPJS, 23. točke drugega odstavka 61. člena ZSVarPre in 34.a člena ZUP, je Ustavno sodišče štelo, da pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti v delu, v katerem se nanaša na četrti odstavek 51. člena ZUPJS in peti odstavek 61. člena ZSVarPre, ni bila veljavno vložena tudi v imenu Banke Celje, d. d., Celje.
 
3. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
 
4. V zvezi z obveznostjo posredovanja osebnih podatkov na podlagi 22. točke drugega odstavka 51. člena ZUPJS, 23. točke drugega odstavka 61. člena ZSVarPre in 34.a člena ZUP, pobudnice ne nasprotujejo temu, da so na podlagi izpodbijanih zakonskih določb dolžne posredovati upravičenim subjektom zahtevane podatke. Izpodbijajo jih le z vidika tega, da je posredovanje brezplačno.[1] Izpodbijani predpisi ne učinkujejo neposredno. Pri razlagi pojma neposrednega učinka predpisov na pravni položaj (drugi odstavek 24. člena ZUstS) mora Ustavno sodišče upoštevati, da morajo naslovniki pravnih norm domnevne kršitve človekovih pravic (vključno s kršitvami, ki temeljijo na predpisu, ki je v neskladju z Ustavo) vedno, ko je to mogoče, poskusiti odpraviti že pred pristojnimi sodišči, kar zagotavlja, da se bodo sodišča opredelila tudi do ustavnopravnih vprašanj. Sodišča so namreč tista, ki so v prvi vrsti dolžna razlagati pravo in pri tem na podlagi 125. člena Ustave na vseh stopnjah sojenja zagotavljati varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.[2] Sodišča so se tudi dolžna opredeliti do upoštevnih ustavnopravnih ugovorov strank (kot je očitek o protiustavnosti določenega zakona), sicer kršijo ustavno jamstvo iz 22. člena Ustave. Če so pri tem soočena z zakonsko določbo, za katero menijo, da je protiustavna, morajo na podlagi 156. člena Ustave začeti postopek pred Ustavnim sodiščem. Če menijo, da so ustavnopravni ugovori neutemeljeni, pa jih morajo argumentirano zavrniti.[3] Le na ta način je lahko zagotovljeno resnično učinkovito varstvo človekovih pravic in s tem uresničitev namena 125. in 156. člena Ustave. Zaradi obstoja obveznosti sodišč, da se opredelijo do ustavnopravnih vidikov zadeve in po potrebi sprejmejo ustrezne odločitve, niso prepričljive trditve pobudnic o "apriorni" nesklepčnosti njihovih zahtevkov, s katerimi utemeljujejo svoj pravni interes za pobudo. Pobudnice bi lahko[4] oziroma bodo lahko[5] v sodnih postopkih od upravičenih prejemnikov podatkov zahtevale plačilo stroškov, ki so jih imele zaradi obveznosti iz izpodbijanih določb. Šele, če s temi zahtevki iz razloga izpodbijane ureditve ne bodo uspele, bodo imele neposredni pravni interes za presojo izpodbijanih določb.[6] Kadar izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se namreč pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07 in OdlUS XVI, 82). Ker pobudnice ne izkazujejo pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijanih določb, je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo.
 
5. Pobudnice[7] uveljavljajo tudi neskladje četrtega odstavka 51. člena ZUPJS in petega odstavka 61. člena ZSVarPre z 38. členom Ustave. Člen 38 Ustave zagotavlja varstvo osebnih podatkov. Pobudnice, ki so vse pravne osebe, s temi očitki ne poskušajo varovati svojih človekovih pravic, pač pa človekovo pravico do informacijske zasebnosti oseb, katerih osebni podatki se nahajajo v njihovih zbirkah podatkov, ki so lahko predmet povezave s centralnima zbirkama podatkov pristojnega ministrstva. Zato nimajo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti navedenih določb in je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo.
 
6. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnica Korpič – Horvat ter sodnika Mozetič in Tratnik.
 
 
dr. Ernest Petrič
Predsednik
 
zanj
 
mag. Miroslav Mozetič
Podpredsednik
 
 
 
Opombe:
[1] Podoben primer je Ustavno sodišče obravnavalo v sklepu št. U-I-54/06 z dne 27. 5. 2009 (Uradni list RS, št. 47/09).
[2] Tako Ustavno sodišče v sklepu št. Up-43/10 z dne 7. 4. 2011 (Uradni list RS, št. 32/11).
[3] Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-67/09, Up-316/09 z dne 24. 3. 2011 (Uradni list RS, št. 28/11).
[4] Glede ZUP.
[5] Glede ZUPJS in ZSVarPre, ki že veljata, a se še ne uporabljata.
[6] Tako Ustavno sodišče tudi v sklepu št. U-I-193/10 z dne 30. 9. 2010.
[7] Banka Celje, d. d., Celje, se v tem delu ne šteje za pobudnico.
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Družba Abanka Vipa, d. d., Ljubljana in drugi
Datum vloge:
15.04.2011
Datum odločitve:
19.05.2011
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrženje
Dokument:
US29439