U-I-87/11, Up-512/10

Opravilna št.:
U-I-87/11, Up-512/10
Objavljeno:
Neobjavljeno | 06.06.2011
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2011:U.I.87.11
Akt:
Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10) (ZUS), 1. tč. in 3. tč. 2. odst. 83. čl.

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 58/2008 z dne 28. 1. 2010 in sodbo Upravnega sodišča št. U 1063/2007 z dne 23. 11. 2007
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10) se zavrže. Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 58/2008 z dne 28. 1. 2010 in sodbo Upravnega sodišča št. U 1063/2007 z dne 23. 11. 2007 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Če pobuda ne vsebuje razlogov neskladnosti izpodbijanih členov predpisa z Ustavo ali zakonom, jo Ustavno sodišče zavrže. Če očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika, niti ne gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo.
Geslo:
1.4.51.1 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Popolnost vloge.
1.5.51.1.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Ker ni pravnega interesa.
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
Pravna podlaga:
Člen 25.3, 55.b.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-87/11-6
Up-512/10-13
6. 6. 2011
 
 
S K L E P
 
 
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Ribiške družine Barje, Ljubljana, ki jo zastopa Teodor Gantar, Ljubljana, na seji 6. junija 2011
 
 
sklenilo:
 
 
1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10) se zavrže. 
 
2. Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 58/2008 z dne 28. 1. 2010 in sodbo Upravnega sodišča št. U 1063/2007 z dne 23. 11. 2007 se ne sprejme. 
 
 
Obrazložitev
 
1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zavrnilo pritožničin predlog, da se delna denacionalizacijska odločba št. 321-340/93-D-DJ z dne 13. 11. 1996 izreče za nično. Za odločanje o denacionalizaciji navedene nepremičnine je bil pristojen upravni organ, zato naj ne bi bil podan zatrjevani ničnostni razlog pomanjkanja upravne pristojnosti. Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče zavrnilo pritožničino tožbo zoper navedeno odločbo, vendar iz procesnih razlogov. Ker pritožnica ni bila stranka v denacionalizacijskem postopku, naj tudi ne bi bila upravičena predlagati, da se denacionalizacijska odločba izreče za nično. Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrglo pritožničino revizijo zoper izpodbijano sodbo, ker pritožnica ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije.
 
2. Pobudnica (pritožnica) je hkrati vložila tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), v kateri zatrjuje, da je prikrajšana za pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave, saj njena pravica dostopa do svoje nepremičnine ni izražena v denarni vrednosti. Nadalje pobudnica zatrjuje, da je 3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1 arbitrarna. Vrhovno sodišče naj namreč ne bi opredelilo, kdaj so podane zelo hude posledice za stranko.
 
3. V ustavni pritožbi zoper izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča pritožnica zatrjuje kršitev 25. člena v zvezi s 67. členom Ustave. Navaja, da je Vrhovno sodišče zmotno štelo, da ne izpolnjuje vrednostnega pogoja za dovoljenost revizije. V ustavni pritožbi zoper izpodbijano sodbo Upravnega sodišča pritožnica zatrjuje kršitev človekovih pravic iz 14., 22., 25. in 33. člena v zvezi s 67. členom Ustave. Navaja, da naj bi ji odklonitev statusa stranke v denacionalizacijskem postopku onemogočila predlagati, da se denacionalizacijska odločba izreče za nično. Z onemogočanjem dostopa do njene nepremičnine naj bi bilo poseženo tudi v njeno lastninsko pravico.
 
4. Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) določa v drugem odstavku 24.b člena, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona ali drugega predpisa. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati razloge neskladnosti izpodbijanih členov predpisa z Ustavo ali zakonom (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s prvo in tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Pobudnica mora torej jasno navesti, v čem je protiustavnost izpodbijane zakonske norme oziroma protiustavnost ali nezakonitost podzakonskega predpisa. V pobudi očitane protiustavnosti ni mogoče utemeljiti zgolj s trditvijo, da je zakonska določba protiustavna, če se razlaga na način, kot jo je razlagalo sodišče. Jasno in določno morajo biti navedeni razlogi, iz katerih se zakonski določbi očita protiustavnost. Predvidevanje, da bo Ustavno sodišče morebiti zgolj iz trditev, s katerimi se utemeljuje kršitev človekovih pravic, usmerjenih zoper sodno odločbo, sámo ugotavljalo, koliko so lahko takšni očitki upoštevni tudi kot razlogi za protiustavnost zakona, in jih presojalo v okviru pobude, ki je posebno pravno sredstvo, tej zahtevi ne zadosti. Če gre za predpis, ki ne velja več, mora pobudnik izkazati tudi, da niso bile odpravljene morebitne posledice njegove protiustavnosti oziroma nezakonitosti (47. člen ZUstS).
 
5. Po tretjem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 24.b člena in 47. člena ZUstS.
 
6. Ker pobuda ne izpolnjuje pogojev iz členov ZUstS, navedenih v prejšnji točki obrazložitve, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka), ne da bi pobudnico pozvalo k njeni dopolnitvi. Če bi očitane kršitve človekovih pravic zahtevale poprejšnjo presojo zakonske določbe zaradi odločitve o ustavni pritožbi, bi Ustavno sodišče namreč na podlagi drugega odstavka 59. člena ZUstS sámo začelo postopek za oceno njene ustavnosti.
 
7. Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS. Ustavno sodišče je ustavnopravno vprašanje, ki je predmet te ustavne pritožbe, že presojalo v odločbi št. Up-666/10 in Up-1153/10 z dne 12. 5. 2011 (Uradni list RS, št. 41/11), pritožnica pa ni izkazala, da bi imele zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin zanjo hujše posledice.
 
8. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
dr. Ernest Petrič
Predsednik
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov ustavna pritožba
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Ribiška družina Barje, Ljubljana
Datum vloge:
12.04.2010
Datum odločitve:
06.06.2011
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrženje nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US29460