U-I-102/10, Up-535/10

Opravilna št.:
U-I-102/10, Up-535/10
Objavljeno:
Neobjavljeno | 12.12.2011
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2011:U.I.102.10
Akt:
Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo) (KZ), 1. odst. 310. čl.

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 296/2009 z dne 4. 2. 2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Kp 226/2008 z dne 18. 2. 2009 in sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. K 127/2007 z dne 10. 4. 2008
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 310. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže. Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 296/2009 z dne 4. 2. 2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Kp 226/2008 z dne 18. 2. 2009 in sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. K 127/2007 z dne 10. 4. 2008 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da bi morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču. 
Geslo:
1.5.51.1.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Ker ni pravnega interesa.
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
1.4.9.2 - Ustavno sodstvo - Postopek - Stranke - Interes.
1.4.51.4 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravni interes za vložitev pobude.
1.4.10.6.1 - Ustavno sodstvo - Postopek - Vmesni postopki - Izločitev sodnika - Izločitev na zahtevo sodnika.
Pravna podlaga:
Člen 25.3, 55.b.1.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-102/10-7
Up-535/10-7
12. 12. 2011
 
 
S K L E P
 
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Slobodana Katića, Nova Gorica, ki ga zastopa Kati Mininčič, odvetnica v Novi Gorici, na seji 12. decembra 2011
 
 
sklenilo:
 
1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 310. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže. 
 
2. Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 296/2009 z dne 4. 2. 2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Kp 226/2008 z dne 18. 2. 2009 in sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. K 127/2007 z dne 10. 4. 2008 se ne sprejme. 
 
 
Obrazložitev
 
 
A.
 
1. Pobudnik (oziroma pritožnik) izpodbija prvi odstavek 310. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ). Z istočasno vloženo ustavno pritožbo izpodbija sodne odločbe, s katerimi je bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 310. člena KZ. S pravnomočno sodbo mu je bila izrečena kazen enega leta in šestih mesecev zapora. Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno obsodilno sodbo. Zavrnilo je pritožnikov očitek, da gre v konkretni kazenski zadevi glede na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-88/07 z dne 8. 1. 2009 (Uradni list RS, št. 5/09, in OdlUS XVIII, 1) zgolj za prekršek in ne za kaznivo dejanje. Zavzelo je stališče, da se opisa oziroma dispoziciji kaznivega dejanja in prekrška ne prekrivata, saj se zakonski opis kaznivega dejanja, pri tem pa gre v konkretnem primeru za njegovo kvalificirano obliko, od prekrška loči tako po kvalitativnem (količina prepovedanega orožja pomeni že večjo nevarnost) kot kvantitativnem vidiku (gre za veliko količino prepovedanega orožja). Po mnenju Vrhovnega sodišča tudi ni mogoče govoriti, da bi bila določba KZ tako nejasna oziroma nedoločna, da bi bila lahko protiustavna.
 
2. Pobudnik pobudo in ustavno pritožbo utemeljuje z enakimi razlogi kot zahtevo za varstvo zakonitosti, uveljavlja pa kršitve 14. in 28. člena Ustave. Meni, da dispozicija kaznivega dejanja v izpodbijani določbi v delu, ki se nanaša na protipravno pridobitev in hrambo vojaškega orožja kot prepovedanega orožja in torej orožja, katerega nabava in posest posameznikom nista dovoljena, ne vsebuje nobenih dodatnih elementov, ki bi se razlikovali od zakonskih znakov prekrška po 19. točki prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 85/09 – ZOro-1), po katerem sta sankcionirani nabava in posedovanje prepovedanega orožja. Neločljivost dispozicij utemeljuje z obširnim primerjanjem pomena izvršitvenih oblik in vrst orožja. Pobudnik navaja, da položaj, ko med prekrškom in kaznivim dejanjem ni jasnih ločnic, omogoča arbitriranje organov oblasti pri pregonu kaznivih ravnanj. Sprejema dejstvo, da je bil kaznovan po drugem odstavku 310. člena KZ, hkrati pa poudarja, da izpodbija prvi odstavek tega člena. Prav tako sprejema, da je zakonodajalec okoliščini večje količine pripisal pomen, ki kaznivo ravnanje kvalificira. Poudarja, da je kazenskopravna norma celota, sestavljena iz naslova, opisa kaznivega dejanja (dispozicije) in predpisanega kazenskega okvira. Po njegovem mnenju presežek v primerjavi z dispozicijo prekrška vsebuje zgolj drugi odstavek 310. člena KZ, ne pa tudi prvi odstavek tega člena kot temeljna oblika kaznivega dejanja. Meni, da je temeljna oblika očitanega kaznivega dejanja zgolj prekršek, načelo lex certa pa je kršeno tudi v primeru, ko je dispozicija kaznivega dejanja sestavljena iz dveh odstavkov, od katerih je en problematičen z vidika lex certa.
 
 
B. – I.
 
3. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, pobudnik mora izkazati, da bo morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Na podlagi 47. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče presoja predpise, ki so prenehali veljati ali so bili spremenjeni ali dopolnjeni, če niso bile odpravljene posledice njihove protiustavnosti oziroma nezakonitosti. Še pred vložitvijo pobude na Ustavno sodišče je zaradi uveljavitve Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr. in 39/09 – KZ-1) KZ prenehal veljati in s tem tudi njegove izpodbijane določbe. Sodne odločbe, s katerimi je bil pritožnik obsojen za kaznivo dejanje, sicer temeljijo na določbah zakona, ki mu pritožnik očita protiustavnost. Vendar v tem primeru zgolj zaradi tega pogoji iz 47. člena ZUstS še niso izpolnjeni.
 
4. Pobudnik meni, da bi morebitna ugoditev pobudi izboljšala njegov pravni položaj v tem smislu, da bi bil glede na konkreten očitek protipravnega ravnanja lahko spoznan za odgovornega storitve prekrška, ne pa kaznivega dejanja. Pri presoji je Ustavno sodišče moralo upoštevati, da so pristojna sodišča ugotovila dejansko stanje, kot je razvidno iz pravnomočne kazenske sodbe, in ga tudi razumno obrazložila, Ustavno sodišče pa ni pristojno presojati njegove pravilnosti niti ob ugotavljanju procesne predpostavke za odločanje o pobudi niti ob presoji zatrjevanih kršitev človekovih pravic v ustavni pritožbi. V domet dejanskega stanja spada sodna presoja o izkazanosti vseh zakonskih znakov, opredeljenih v konkretnem opisu kaznivega dejanja, za katerega je bil pritožnik pravnomočno obsojen. V ta opis spada tudi ugotovitev okoliščin, ki storjeno kaznivo ravnanje opredeljujejo po kvalificirani obliki kaznivega dejanja. Pobudnik ne postavlja pod vprašaj ne zakonsko določenih okoliščin, ki kaznivo dejanje kvalificirajo, ne dejstva, da sta bili v konkretnem primeru dve izmed teh okoliščin podani.[1] Ti kvalifikatorni okoliščini sta zakonska znaka, ki jasno opredeljujeta presežek kriminalne količine nad tisto, zajeto v temeljnem kaznivem dejanju, določenem v prvem odstavku 310. člena KZ. Opredeljeni sta v drugem odstavku istega člena KZ. Zapis zakonskih znakov tako ločenih dejanj na način, da se glede izvršitvenih znakov kvalificirano kaznivo dejanje deloma sklicuje na temeljno, je stvar zakonodajne nomotehnike. Morebitna nedoločnost v smislu prepoznavnosti in ločljivosti temeljnega kazenskopravnega pravila iz prvega odstavka 310. člena KZ od pravila prekrškovnega prava tako ne more vplivati oziroma avtomatično pomeniti nedoločnosti opredelitve kvalificiranega kaznivega dejanja, saj ta pomeni samostojno dispozicijo. Ob teh izhodiščih bi bilo protipravno ravnanje pobudnika opredeljeno kot kaznivo dejanje ne glede na to, ali je temeljno kaznivo ravnanje tudi prekršek. Morebitna ugotovitev protiustavnosti izpodbijanega prvega odstavka 310. člena KZ glede na zatrjevane protiustavnosti tako ne more izboljšati pobudnikovega pravnega položaja. Zato pogoj iz 47. člena ZUstS ni izpolnjen. Glede na navedeno je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (1. točka izreka).
 
 
B. – II.
 
5. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih ZUstS določa v drugem odstavku 55.b člena, Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper izpodbijane sodne odločbe ni sprejelo v obravnavo (2. točka izreka).
 
 
C.
 
6. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in druge alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar in mag. Jadranka Sovdat. Pri odločanju o zadevi je bil izločen sodnik Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
 
 
dr. Ernest Petrič
Predsednik
 
 
Opomba:
[1] Prvi odstavek 310. člena KZ se je glasil:
"Kdor protipravno izdela, pridobi, ponuja, proda, hrani, menja, vnese v državo ali iznese iz nje strelno, kemično, biološko ali jedrsko orožje, strelivo ali eksploziv ali vojaško orožje in vojaško opremo, katerih promet posameznikom ni dovoljen ali je omejen, ali pri tem posreduje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let."
Hujša oblika tega kaznivega dejanja je bila predvidena v drugem odstavku tega člena KZ:
"Če gre pri dejanju iz prejšnjega odstavka za orožje, strelivo ali razstrelilne snovi ali kakšno drugo bojno sredstvo v veliki količini ali vrednosti ali ki pomeni nevarnost ali če je dejanje storjeno v hudodelski združbi, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let."
V konkretnem primeru sta dve od alternativno naštetih okoliščin pobudnikovo protipravno ravnanje opredeljevali kot kvalificirano obliko kaznivega dejanja, in sicer velika količina in večja nevarnost prepovedanega orožja, ki ga je pridobil in hranil.
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Vlagatelj:
Slobodan Katić, Nova Gorica
Datum vloge:
16.04.2010
Datum odločitve:
12.12.2011
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrženje nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US29638