P-10/11

Opravilna št.:
P-10/11
Objavljeno:
Neobjavljeno | 26.01.2012
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2012:P.10.11
Akt:
Spor o pristojnosti
Izrek:
Za odločanje o znesku, ki naj se kot premoženjska korist odvzame pravni osebi MAKO, d. o. o., Nova Gorica, je pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.
Evidenčni stavek:
Kadar je treba pravni osebi, ki je storila prekršek, odvzeti premoženjsko korist, pridobljeno s prekrškom, lahko prekrškovni organ v odločbi o prekršku izreče samo to, da se pravni osebi tako pridobljena premoženjska korist odvzame. Za odločanje o znesku (predmetu) premoženjske koristi, ki naj se pravni osebi vzame, je pristojno okrajno sodišče.
Geslo:
1.2.51.7.2 - Ustavno sodstvo - Vrste vlog - Aktivna legitimacija v postopku pred Ustavnim sodiščem - Spor o pristojnosti - Prizadeti organ.
1.3.52.1.3 - Ustavno sodstvo - Pristojnost - Odločitev - V sporu o pristojnosti - Med sodišči in drugimi državnimi organi.
1.5.51.3.3 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - Odločitve v drugih postopkih - Odločitev o tem, kateri organ je pristojen.
Pravna podlaga:
Člen 160.1.8, Ustava [URS]
Člen 61.4, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Opomba:
¤
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
P-10/11-6
26. 1. 2012
 
O D L O Č B A
 
Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Urada Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo, na seji 26. januarja 2012
 
 
o d l o č i l o:
 
Za odločanje o znesku, ki naj se kot premoženjska korist odvzame pravni osebi MAKO, d. o. o., Nova Gorica, je pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.  
 
 
O b r a z l o ž i t e v
 
 
A.
 
1. Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo (v nadaljevanju prekrškovni organ) je z odločbo št. 46163-50/2010/10/0210-01 z dne 14. 9. 2010 pravno osebo MAKO, d. o. o., Nova Gorica, in njeno odgovorno osebo spoznal za odgovorni storitve prekrška po 1. točki prvega odstavka 110. člena Zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 134/03 – uradno prečiščeno besedilo – ZIS). Izrekel jima je globo, pravni osebi tudi odvzem premoženjske koristi, glede katere je prekrškovni organ v izreku odločbe zapisal, da ga bo po pravnomočnosti odločbe o prekršku opravilo sodišče v skladu z drugim odstavkom 191. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZP-1).
 
2. Zoper odločbo prekrškovnega organa sta kršiteljici vložili zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Novi Gorici s sodbo št. ZSV 228/2010 z dne 4. 4. 2011 zavrnilo kot neutemeljeno. Z isto sodbo je tudi odločilo, da je odločanje o odvzemu premoženjske koristi v pristojnosti prekrškovnega organa, in se samo v tem delu zadeve izreklo za stvarno nepristojno za odločanje. Navedlo je, da je šlo v obravnavani zadevi za postopek prekrškovnega organa, pri čemer igra sodišče v tem primeru le vlogo instančnega organa, pristojnega za odločanje o zahtevi za sodno varstvo. Sodišče meni, da iz 190., 191. in 192. člena ZP-1, ki predpisujejo postopek za odvzem premoženjske koristi, izhaja, da o odvzemu premoženjske koristi lahko odloča in v obravnavanem primeru tudi mora odločati prekrškovni organ kot organ prve stopnje. Glede na to, da prekrškovni organ do sedaj o odvzemu premoženjske koristi še ni odločil v celoti, je sodišče ocenilo, da bo to na podlagi četrtega odstavka 192. člena ZP-1 lahko storil naknadno, ločeno od izreka sankcije za prekršek.
 
3. Prekrškovni organ je vložil zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti. Navaja, da je v odločbi o prekršku pravni osebi izrekel odvzem premoženjske koristi, ki je bila dosežena s prekrškom, vendar zneska ni določil, ker je v skladu z drugim odstavkom 191. člena ZP-1 za odločanje o njegovi višini pristojno sodišče. Meni, da je drugi odstavek 191. člena ZP-1 glede pristojnosti za določitev zneska premoženjske koristi, ki naj se pravni osebi odvzame, povsem jasen. O tem naj bi namreč v posebnem postopku, z uporabo določb o odvzemu premoženjske koristi drugemu prejemniku koristi po Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 77/09 in 91/11 – v nadaljevanju ZKP), odločalo sodišče. Zato prekrškovni organ meni, da ni pristojen za odločanje o višini zneska premoženjske koristi, ki naj se vzame pravni osebi.
 
 
B.
 
4. Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.
 
5. V obravnavani zadevi je med sodiščem in prekrškovnim organom nastal spor le o tem, kateri organ je pristojen za odločitev o znesku oziroma o višini zneska, ki se kot premoženjska korist, pridobljena s prekrškom, odvzame pravni osebi.[1] Materialnopravni del instituta oziroma ukrepa odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, je urejen v 28. členu ZP-1, ki določa cilj, predmet in možnosti odvzema. Postopek za odvzem premoženjske koristi urejajo določbe 190. do 192. člena ZP-1. Splošna pravila za odvzem oziroma ugotavljanje premoženjske koristi so določena v 190. členu ZP-1.[2] Pravila v zvezi z izrekanjem premoženjske koristi določa 192. člen ZP-1. Po prvem odstavku tega člena ZP-1 se odvzem premoženjske koristi izreče z odločbo o prekršku, s sodbo o prekršku oziroma s sklepom o prekršku, s katerim je bil izrečen vzgojni ukrep. V sodbi, odločbi oziroma sklepu o prekršku mora biti v izreku o odvzemu premoženjske koristi navedeno, kateri vrednostni predmet oziroma kolikšen denarni znesek se odvzame (drugi odstavek 192. člena ZP-1). Drugi odstavek 192. člena ZP-1 velja za vse primere, razen za odvzem premoženjske koristi pravni osebi. ZP-1 namreč v 191. členu določa dve izjemi od navedenih splošnih pravil za odmero premoženjske koristi. Prvi odstavek 191. člena ZP-1 določa, kdaj se sme premoženjska korist odmeriti po prostem preudarku, vsebina drugega odstavka tega člena pa je upoštevna za odločitev v tej zadevi, saj gre za posebno pravilo o postopku za odvzem premoženjske koristi pravni osebi.[3] Drugi odstavek 191. člena ZP-1 je torej izjema od drugega odstavka 192. člena ZP-1.[4] V postopku zoper pravno osebo se v sodbi, odločbi ali sklepu o prekršku odloči samo o tem, da se pravni osebi vzame premoženjska korist. Izreče se torej samo odločitev o odvzemu (odločitev o temelju), znesek oziroma njegovo višino pa določi sodišče v posebnem postopku po pravilih ZKP o odvzemu premoženjske koristi drugemu prejemniku koristi. To pomeni, da lahko prekrškovni organ v odločbi izreče le to, da se pravni osebi premoženjska korist odvzame, izvedbo tega odvzema, vključno z odmero in s tem višino zneska premoženjske koristi, ki bo predmet odvzema, pa mora opraviti sodišče.[5]
 
6. Glede na navedeno je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje o znesku, ki naj se kot premoženjska korist odvzame pravni osebi MAKO, d. o. o., Nova Gorica, pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.
 
 
C.
 
7. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnik mag. Marta Klampfer, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.
mag. Miroslav Mozetič
Podpredsednik
 
 
Opombe:
[1] Temelj za njen odvzem je namreč obstajal že v odločbi prekrškovnega organa. Okrajno sodišče je zahtevi za sodno varstvo, ki sta ju vložili kršiteljici, zavrnilo, le v delu, v katerem je bilo treba odločiti o znesku premoženjske koristi, ki naj se pravni osebi vzame, se je izreklo za nepristojno.
[2] Premoženjska korist, ki je bila dosežena s prekrškom, se ugotavlja v postopku o prekršku po uradni dolžnosti (prvi odstavek 190. člena ZP-1). Po drugem odstavku tega člena ZP-1 mora prekrškovni organ oziroma sodišče, ki vodi postopek o prekršku, med postopkom zbirati dokaze in raziskovati okoliščine, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi. Če uveljavlja oškodovanec premoženjskopravni zahtevek, naj se mu vrnejo stvari, ki so bile pridobljene s prekrškom, oziroma znesek, ki ustreza njegovi vrednosti, se ugotavlja premoženjska korist samo v tistem delu, ki ni zajet s premoženjskopravnim zahtevkom (tretji odstavek 190. člena ZP-1).
[3] Drugi odstavek 191. člena ZP-1 se glasi: "Če naj se odvzame premoženjska korist pravni osebi, se v odločbi oziroma sodbi ali sklepu o prekršku izreče samo odvzem premoženjske koristi. Znesek, ki se odvzame, se določi v posebnem postopku pred sodiščem z uporabo določb o odvzemu premoženjske koristi drugemu prejemniku koristi po zakonu, ki ureja kazenski postopek."
[4] H. Jenull, Zakon o prekrških s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 777.
[5] Podobno tudi H. Jenull, prav tam.
Vrsta zadeve:
spori o pristojnosti
Vrsta akta:
drugi akti
Vlagatelj:
Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo
Datum vloge:
23.06.2011
Datum odločitve:
26.01.2012
Vrsta odločitve:
odločba
Vrsta rešitve:
določitev pristojnega organa
Dokument:
US29664