P-16/11

Opravilna št.:
P-16/11
Objavljeno:
Neobjavljeno | 29.03.2012
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2012:P.16.11
Akt:
Spor o pristojnosti
Izrek:
Zahteva za rešitev spora glede pristojnosti med Postajo prometne policije Ljubljana in Okrajnim sodiščem v Kočevju se zavrže.
Evidenčni stavek:
Odločitev sodišča, da enoten obdolžilni predlog zavrže, ne pomeni odločitve o (ne)pristojnosti. Ker spor glede pristojnosti ne obstaja, niso izpolnjeni procesni pogoji za odločanje o sporu glede pristojnosti. Zato je Ustavno sodišče zahtevo za rešitev spora glede pristojnosti zavrglo.
Geslo:
1.2.51.7.2 - Ustavno sodstvo - Vrste vlog - Aktivna legitimacija v postopku pred Ustavnim sodiščem - Spor o pristojnosti - Prizadeti organ.
1.3.52.1.3 - Ustavno sodstvo - Pristojnost - Odločitev - V sporu o pristojnosti - Med sodišči in drugimi državnimi organi.
1.5.51.3.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - Odločitve v drugih postopkih - Zavrženje, ker ne gre za spor o pristojnosti.
Pravna podlaga:
Člen 25.1, 49, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
P-16/11-5
29. 3. 2012
 

 
SKLEP 
 
Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Postaje prometne policije Ljubljana, na seji 29. marca 2012
 
sklenilo:
 
Zahteva za rešitev spora glede pristojnosti med Postajo prometne policije Ljubljana in Okrajnim sodiščem v Kočevju se zavrže. 
 
OBRAZLOŽITEV 
 
 
A. 
 
1. Postaja prometne policije Ljubljana (v nadaljevanju prekrškovni organ) je na podlagi tretjega odstavka 55.a člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZP-1) zoper kršitelja cestnoprometnih predpisov podala na Okrajno sodišče v Kočevju enoten obdolžilni predlog zaradi storitve prekrškov po prvi alineji petega odstavka 34. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10 – v nadaljevanju ZPrCP), sedmem odstavku 26. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/10 – v nadaljevanju ZMV) in enajstem odstavku 50. člena Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 109/10 – v nadaljevanju ZVoz).
 
2. Okrajno sodišče v Kočevju je v I. točki izreka sklepa št. PR 286/2011-4 z dne 29. 9. 2011 obdolžilni predlog za uvedbo rednega sodnega postopka za prekrška po prvi alineji petega odstavka 34. člena ZPrCP in sedmem odstavku 26. člena ZMV zavrglo. V II. točki izreka tega sklepa pa je odločilo, da se na podlagi obdolžilnega predloga za prekršek po enajstem odstavku 50. člena ZVoz izvede redni sodni postopek. Odločitev o zavrženju je oprlo na ugotovitev, da pogoji za enotno obravnavo kršitev, ki se obravnavajo v hitrem postopku, in kršitev, ki se obravnavajo v rednem sodnem postopku, niso podani. Ob upoštevanju zahtev iz tretjega in četrtega odstavka 55.a člena ZP-1 je ocenilo, da prekrškovni organ ni konkretno utemeljil in izkazal pogojev za uvedbo enotnega postopka o prekršku, saj naj bi bil izpolnjen le eden od kumulativno zahtevanih pogojev, in sicer, da gre za kršitve istih predpisov s področja cestnega prometa. Po oceni sodišča je prekrškovni organ sicer navedel, da med prekrški obstaja medsebojna zveza, vendar naj ne bi konkretno navedel, v čem je med posameznimi prekrški podana medsebojna vzročna zveza. Prav tako naj prekrškovni organ ne bi konkretno navedel, kateri so tisti skupni (isti) dokazi za ugotovitev odgovornosti za vsakega izmed posameznih prekrškov, ki se sicer obravnavajo v hitrem postopku o prekršku, in za prekršek, za katerega je hitri postopek izključen.
 
3. Prekrškovni organ vlaga zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti, saj meni, da so bili v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji za podajo enotnega obdolžilnega predloga, o katerem bi moralo po pravilih, ki veljajo za redni sodni postopek, sodišče odločiti z eno sodbo. Iz opisa dejanskega stanja v obdolžilnem predlogu naj bi bilo razvidno, da so bili vsi navedeni prekrški ugotovljeni kontinuirano v istem časovnem in krajevnem obdobju, kar naj bi pomenilo, da med njimi obstaja medsebojna zveza, podani naj bi bili tudi isti dokazi, šlo naj bi za kršitve predpisov iz istega področja. Namen zakonodajalca o uvedbi enotnega obdolžilnega predloga naj bi bil prav v tem, da bi bil vpogled v sam historični dogodek preglednejši, odločitev sodišča lažja, postopek pa racionalnejši in bolj ekonomičen. Prekrškovni organ se glede na navedeni sklep sodišča sprašuje, kateri so torej tisti pogoji, pod katerimi bi bil enoten sodni postopek dopusten, in meni, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Kočevju.
 
 
B. 
 
4. Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.
 
5. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 9/11 – ZP-1G) je zakonodajalec v postopek o prekršku uvedel novost – možnost, da prekrškovni organ pri sodišču vloži enoten obdolžilni predlog. Kot izhaja iz zakonodajnega gradiva je bil očiten cilj zakonodajalca, da se z namenom pospešitve in poenostavitve postopka pred prekrškovnim organom med drugim omogoča skupno obravnavanje prekrškov iz hitrega in rednega sodnega postopka z istim obdolžilnim predlogom in s tem upošteva tudi načelo procesne ekonomije.[1] Hkrati naj bi se s takšnim načinom obravnavanja izognili tudi težavam in zapletom, ki naj bi se po izkušnjah prekrškovnih organov dogajali prav v primerih, ko so se v ločenih postopkih sprejemale različne odločitve o "istem historičnem dogodku". Poleg že navedenega naj takšno odločanje, da se za dejanja iz istega sklopa kršitev vzporedno vodi več postopkov, ne bi bilo racionalno.[2]
 
6. Ob pogojih, ki so določeni v tretjem odstavku 55.a člena ZP-1,[3] lahko prekrškovni organ vloži pri sodišču enoten obdolžilni predlog. V takem primeru sodišče izvede enoten postopek in odloči z eno sodbo po pravilih, ki veljajo za redni sodni postopek. Pri tem ostane pristojno za vse prekrške ne glede na potek in izid enotnega postopka.[4] Za vložitev enotnega obdolžilnega predloga zakon prekrškovnemu organu nalaga, da v obdolžilnem predlogu obrazloži pogoje iz tretjega odstavka 55.a člena ZP-1.[5] Če iz obdolžilnega predloga izhaja, da za posamezne prekrške niso podani pogoji za izvedbo enotnega postopka, sodišče v tem delu obdolžilni predlog zavrže in vrne zadevo v obravnavanje pristojnemu prekrškovnemu organu.[6]
 
7. Prekrškovni organ vlaga zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti le v delu, v katerem je sodišče obdolžilni predlog za uvedbo rednega sodnega postopka za prekrška po prvi alineji petega odstavka 34. člena ZPrCP in sedmem odstavku 26. člena ZMV zavrglo (I. točka izreka sklepa Okrajnega sodišča v Kočevju št. PR 286/2011-4 z dne 29. 9. 2011). Z odločitvijo sodišča, da za ta prekrška niso podani pogoji za izvedbo enotnega postopka, se ne strinja in pri tem navaja svojo oceno o izpolnjenosti pogojev iz tretjega odstavka 55.a člena ZP-1.
 
8. Glede na vsebino drugega odstavka 61. člena ZUstS v obravnavani zadevi ne gre za spor glede pristojnosti, saj odločitev sodišča, da obdolžilni predlog iz tretjega odstavka 55.a člena ZP-1 zavrže, ne pomeni odločitve o (ne)pristojnosti.[7] Takšna odločitev pomeni le presojo sodišča, ali iz enotnega obdolžilnega predloga izhaja, da so za posamezne prekrške, torej tudi za tiste, za katere je glede na razmejitvene kriterije iz 52. člena ZP-1 podana pristojnost prekrškovnega organa, podani pogoji za izvedbo enotnega (sodnega) postopka. Za oceno, ali so zahtevani pogoji podani, pa je izključno pristojno sodišče in ne prekrškovni organ. Dolžnost prekrškovnega organa je namreč v tem, da mora v enotnem obdolžilnem predlogu obrazložiti pogoje iz tretjega odstavka 55.a člena ZP-1. To pa je tisti nujen predpogoj za to, da sodišče sploh lahko oceni, ali bo uvedlo enoten postopek ali pa bo obdolžilni predlog v določenem delu zavrglo.
 
9. Tudi v morebitnem sporu glede pristojnosti argumenta za to, da je takšen spor nastal, ne bi mogla biti ne mnenje prekrškovnega organa, da je njegov predlog vseboval vse pogoje za obravnavo v rednem sodnem postopku, ne njegovo nestrinjanje s presojo sodišča, da ni izkazal obstoja vseh pogojev za uvedbo sodnega postopka. Pravilnost ocene (ker bi sodišče v domnevno spornem delu, torej v delu, v katerem je obdolžilni predlog zavrglo, moralo presoditi drugače) ni predmet presoje Ustavnega sodišča pri odločanju o sporu glede pristojnosti.[8] Ustavno sodišče namreč ni instančni organ, ki bi pri odločanju o sporu glede pristojnosti ocenjeval, ali so bili izpolnjeni procesni pogoji za to, da bi sodišče o obdolžilnem predlogu iz 55.a člena ZP-1 odločilo v enotnem (sodnem) postopku.
 
10. Glede na navedeno ne gre za spor glede pristojnosti, o katerem bi bilo v skladu z drugim odstavkom 61. člena ZUstS pristojno odločati Ustavno sodišče. Zato je Ustavno sodišče zahtevo prekrškovnega organa za rešitev spora glede pristojnosti zavrglo.
 
 
C. 
 
11. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena v zvezi z 49. členom ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
mag. Miroslav Mozetič
Podpredsednik
 
 
Opombe:
[1] Obrazložitev k točki 2. 1. Cilji zakonskega predloga v Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških z dne 23. 9. 2010 (EPA 1302 – V).
[2] Obrazložitev k 19. členu Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (EPA 1302 – V).
[3] Prekrškovni organ, ki zoper istega kršitelja hkrati obravnava prekrške, o katerih se odloča po hitrem postopku, in prekrške, o katerih se odloča v rednem sodnem postopku, pri pristojnem sodišču vloži za vse prekrške enoten obdolžilni predlog:
– če je med storjenimi prekrški medsebojna zveza,
– če gre za kršitve predpisov z istega področja in
– če so podani isti dokazi.
[4] Peti odstavek 55.a člena ZP-1.
[5] Prekrškovni organ mora v obdolžilnem predlogu obrazložiti pogoje iz prejšnjega odstavka tega člena.
[6] Četrti odstavek 55.a člena ZP-1.
[7] Enako Ustavno sodišče v sklepu št. P-11/11 z dne 1. 3. 2012.
[8] Pri tem Ustavno sodišče zgolj opozarja na naslednje. Bistven namen zakonodajalca, da uvede enoten obdolžilni predlog, je bil očitno v tem, da zagotovi celovito obravnavo storilca prekrškov in prekrškov, ki izhajajo iz istega historičnega dogodka. S tem naj bi se odpravili težave in zapleti, do katerih naj bi v praksi prihajalo v situacijah, ko so se v ločenih postopkih obravnavali prekrški istega storilca iz istega historičnega dogodka.
Vrsta zadeve:
spori o pristojnosti
Vrsta akta:
drugi akti
Vlagatelj:
Postaja prometne policije Ljubljana
Datum vloge:
10.10.2011
Datum odločitve:
29.03.2012
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrženje
Dokument:
US29717