Odločitve US

Iskanje po odločbah in sklepih (skupno 14229 odločitev)

Opravilna št.:
U-I-292/12
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2013:U.I.292.12
Akt:
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št. 73/12), 4. čl.
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št. 73/12) se zavrže.
Evidenčni stavek:
Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da izpodbijana določba neposredno posega v njegov pravni položaj.
Geslo:
1.4.51.4 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravni interes za vložitev pobude.
1.4.9.2 - Ustavno sodstvo - Postopek - Stranke - Interes.
1.5.51.1.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Ker ni pravnega interesa.
Pravna podlaga:
Člen 25.3, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Opomba:

Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-292/12-5
10. 1. 2013
 
SKLEP 
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, Ponikva, ki ga zastopa Desiree Baškovič, odvetnica v Ljubljani, na seji 10. januarja 2013

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št. 73/12) se zavrže. 

OBRAZLOŽITEV

1. Pobudnik izpodbija 4. člen Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (v nadaljevanju Pravilnik), ki je nadomestil Prilogi 1 in 2, v katerih je določen načrtovani odstrel osebkov rjavega medveda in volka v načrtovanem obdobju od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013. Meni, da je Pravilnik v neskladju s 5., 72. in 73. členom Ustave, s 14. členom Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZON), z 2. točko 3. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12 – v nadaljevanju ZVO-1), s 190. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije (prečiščena različica, UL C 83, 30. 3. 2010 – PDEU), z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22. 7. 1992), s Konvencijo o biološki raznovrstnosti (Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti, Uradni list RS, št. 30/96, MP 7/96 – MKBR) in s Konvencijo o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, Uradni list RS, št. 55/99, MP, št. 17/99 – MKVERZ). Pravni interes utemeljuje z navedbo, da je društvo v javnem interesu, ustanovljeno s ciljem prizadevanja za uveljavljanje pravic živali v Ustavi in v praksi, kar izkazuje s priloženo odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter s statutom društva. Njegov pravni interes naj bi izhajal iz 2. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZZZiv). Meni, da ZZZiv vsem osebam, ki so navedene v teh določbah, podeljuje pravni interes za sodelovanje v vseh pravnih postopkih, ki zadevajo zaščito živali. V zvezi s tem se sklicuje tudi na tretji odstavek 137. člena ZON, ki društvu, ki deluje v javnem interesu, podeljuje pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih. Navaja, da je glede na določbe ZZZiv kot društvo, ki deluje v javnem interesu, dolžan zaščititi tudi vse prostoživeče živali in v zvezi s tem opozarjati na nepravilnosti in nezakonitosti. Obravnavana pobuda naj bi bila tako ena izmed poti za izvršitev teh dolžnosti pobudnika. Ker naj bi bilo življenje, zdravje in dobro počutje živali pobudnikov statutarni interes, naj bi ureditev, ki daje podlago za odstrel 61 medvedov in osmih volkov, neposredno posegala v pobudnikove pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik tudi meni, da bi posebnosti pravne ureditve varstva okolja morale vplivati na presojo pravnega interesa za vložitev pobude. Pravni interes bi moral biti priznan tudi tistim združenjem, ki zasledujejo splošen interes za izpodbijanje predpisa. Meni, da ima enak položaj kot t. i. ekološka društva. Upravičenec pravice do zdravega življenjskega okolja naj bi bil vsak posameznik. Ustavno sodišče naj bi v sklepu št. U-I-30/95 z dne 30. 6. 1995 pravni interes za izpodbijanje predpisa priznalo tudi posameznikom. Če pa bi bil pravni interes lahko priznan vsakemu posameznemu članu društva, potem bi moral biti priznan tudi pobudniku, ki je bil ustanovljen z namenom uveljavljanja interesov svojih članov. Sklicuje se na zadevo št. U-I-386/06, v kateri naj bi mu Ustavno sodišče že priznalo pravni interes. Navaja, da naj mu ne bi bilo zagotovljeno sodelovanje v postopku priprave izpodbijanega predpisa. Meni, da bi mu moralo biti omogočeno sodelovanje v skladu s 34.a členom ZVO-1. Organ, ki sprejema predpis, bi moral mnenja in pripombe javnosti preučiti in se do njih opredeliti. V svetovnem spletu bi moralo biti objavljeno obrazloženo stališče, v katerem bi se pristojni organ opredelil do pripomb javnosti. Pobudnik navaja, da Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju MKO) ni zavzelo nobenih stališč do njegovih pripomb. Zato pobudnik meni, da mu v postopku priprave sprejemanja izpodbijanega predpisa ni bila dana možnost sodelovanja pri sprejemanju predpisa.
 
2. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
 
3. Po ustaljeni ustavnosodni presoji imajo politične stranke, društva, zbornice in združenja pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali pravni položaj. Za pobude, ki jih ti subjekti vlagajo v imenu svojih članov ali zaradi njihovih interesov ali ker menijo, da uveljavljajo splošni družbeni interes, njihov pravni interes ni izkazan. Ustavno sodišče je sicer izjemoma priznalo pravni interes za vložitev pobude tistim združenjem, ki so bila ustanovljena z namenom zagotavljanja pravic in interesov tistih skupin oseb, ki se v njih povezujejo, izpodbijani predpis pa naj bi jim te pravice kratil (tako npr. v odločbah št. U-I-86/94 z dne 14. 11. 1996, Uradni list RS, št. 68/96 in št. U-I-127/01 z dne 12. 2. 2004, Uradni list RS, št. 25/04, in OdlUS XIII, 10), in ekološkim društvom, ki so bila na podlagi zakona, ki je urejal varstvo okolja, subjekti varstva okolja (sklep št. U-I-30/95 z dne 21. 12. 1995, Uradni list RS, št. 3/96, in OdlUS IV, 126). Ustavno sodišče je že v sklepih št. U-I-25/09 z dne 26. 3. 2009 in št. U-I-46/09 z dne 9. 4. 2009 pojasnilo, da položaj pobudnika kot društva ni tak.
 
4. Pobudnik svoj pravni interes utemeljuje tudi z dolžnostjo zaščititi vse živali pred usmrtitvijo, trpljenjem in poškodbami. Njegov pravni interes naj bi izviral iz statuta društva ter iz ZZZiv in iz ZON, posredno pa tudi iz 72. člena Ustave. Zatrjuje, da izpodbijana ureditev ogroža in neposredno posega v interes društva, da živali živijo, so zdrave in se dobro počutijo. Ustavno sodišče je sklepih št. U-I-25/09 in št. U-I-46/09 že pojasnilo, da je pobudnikovo zavzemanje za pravice živali mogoče povezati le z vsebino njegove dejavnosti, nikakor pa ne s pravicami in s pravnimi interesi pobudnika kot društva. Zato pobudnik s sklicevanjem na svoja stališča v zvezi s tem tudi v obravnavani zadevi ne more izkazati povezanosti z lastnim pravnim položajem, s tem pa tudi ne more utemeljiti pravnega interesa, kot to zahteva drugi odstavek 24. člena ZUstS.[1]
 
5. Pobudnik svojega pravnega interesa tudi ne more utemeljiti s sklicevanjem na zadevo št. U-I-386/06.[2] V navedeni zadevi je namreč Ustavno sodišče pobudniku kot društvu v javnem interesu, ki se zavzema za pravice živali, pravni interes za presojo ustavnosti predpisa priznalo zgolj zato, ker mu v nasprotju s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Zakon o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, Uradni list RS, št. 62/04, MP, št. 17/04 – MKDIOZ), kot zainteresiranemu subjektu ni bilo zagotovljeno sodelovanje v postopku priprave predpisov, ki urejajo varstvo na področju, na katerem deluje. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer, saj je bilo pobudniku kot zainteresiranemu subjektu v skladu s 34.a členom ZVO-1[3] zagotovljeno sodelovanje v postopku priprave izpodbijanega predpisa. Pobudnikove trditve, da MKO v nasprotju z navedeno zakonsko določbo pobudniku ni omogočilo sodelovanja pri postopku sprejemanja Pravilnika, ne držijo. MKO je na svoji spletni strani objavilo obrazložen osnutek Pravilnika. Javnost je lahko dajala pripombe in mnenja. MKO pa je po objavi Pravilnika v Uradnem listu tudi objavilo Obrazloženo stališče k pripombam in predlogom iz postopka sodelovanja javnosti,[4] iz katerega izhaja, da je obravnavalo tudi pripombe pobudnika. Zgolj pobudnikovo nezadovoljstvo, da v postopku sprejemanja izpodbijanega predpisa niso bile upoštevane vse njegove pripombe, in dejstvo, da se z vsebino sprejete ureditve ne strinja, pa za utemeljitev pravnega interesa ne zadoščata.
 
6. Ker pobudnik ni izkazal, da bi izpodbijane določbe neposredno posegale v njegov pravni položaj, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.
 
7. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
dr. Ernest Petrič
Predsednik
 
 
Opombe:
[1] Primerjaj sklepa št. U-I-25/09 in št. U-I-46/09.
[2] Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-386/06 z dne 13. 3. 2008 (Uradni list RS, št. 32/08, in OdlUS XVII, 11).
[3] Člen 34.a ZVO-1 določa:
"(1) Ministrstvo, druga ministrstva in pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti morajo v postopku sprejemanja predpisov, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje, omogočiti javnosti seznanitev z osnutkom predpisa in dajanje mnenj in pripomb.
(2) Za predpis, ki lahko pomembneje vpliva na okolje, se šteje predpis, izdan na področju varstva okolja, ohranjanja narave, in upravljanja, rabe ali varstva delov okolja, vključno z ravnanjem z gensko spremenjenimi organizmi, pa tudi drug predpis, za katerega je njegov pripravljavec v postopku sprejemanja ugotovil, da vpliva na okolje.
(3) Organ iz prvega odstavka tega člena z javnim naznanilom v svetovnem spletu obvesti javnost o kraju, kjer je osnutek predpisa dostopen, načinu in času dajanja mnenj in pripomb.
(4) Javnost ima pravico vpogleda in možnost dajanja mnenj in pripomb na osnutek predpisa v trajanju najmanj 30 dni, pri čemer se ta rok lahko skrajša na 14 dni, če gre za manj pomembne spremembe predpisov iz drugega odstavka tega člena.
(5) Organ iz prvega odstavka tega člena preuči mnenja in pripombe javnosti in jih v primeru sprejemljivosti na primeren način upošteva pri pripravi predpisa, v svetovnem spletu pa objavi obrazloženo stališče, v katerem se opredeli do mnenja in pripomb javnosti, ter navede razloge za upoštevanje oziroma njihovo neupoštevanje pri pripravi predpisa.
(6) Določbe prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo za predpise, kjer je za njihov sprejem z drugimi zakoni že predpisano sodelovanje javnosti."
[4] Glej spletno stran MKO
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
podzakonski akt
Vlagatelj:
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Ponikva
Datum vloge:
27. 11. 2012
Datum odločitve:
10. 1. 2013
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrženje
Objava:
Dokument:
US29983

Mobilna aplikacija

Nasveti za iskanje

Na tem spletnem mestu so objavljene vse odločitve Ustavnega sodišča od osamosvojitve dalje, razen sklepov o zavrženju ali o nesprejemu ustavnih pritožb, katerih obrazložitev vsebuje samo navedbo razloga za odločitev in sestavo senata Ustavnega sodišča (četrti odstavek 55.c člena Zakona o Ustavnem sodišču).

Kratka navodila za iskanje

Za iskanje lahko uporabite enostavni iskalnik ali napredni, iskalnik kjer lahko postavite še dodatne pogoje oziroma kriterije, kot so datum odločitve, način rešitve, vrsta zadeve, področje, … .

Iskalnik lahko uporabljate enako kot Googlov iskalnik. V prazno polje vpišite eno ali več iskanih besed. Presledki med besedami pomenijo logični IN, če želite izključiti kakšno ključno besedo iz iskanja, uporabite – (logični NE), OR med besedami pa pomeni logični ALI. Pri iskanju lahko uporabite tudi narekovaje, npr. če iščete določeno besedno zvezo, ki vsebuje več besed skupaj.

Če je zadetkov preveč, poskusite bolj natančno določiti iskalne pojme ali izberite posamezne kategorije, ki se pojavijo na desni strani. Za začetek iskanja kliknite na gumb za iskanje.

Če želite odločitve posredovati drugim, jih izpisati ali shraniti izberite ustrezne ikone pri rezultatih iskanja.
aasfdsfsddbrowseraasfdsfsddbrowser