Up-1194/12

Opravilna št.:
Up-1194/12
Objavljeno:
Neobjavljeno | 29.01.2015
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2015:Up.1194.12
Akt:
Sodba Vrhovnega sodišča št. II Ips 701/2009 z dne 4. 10. 2012
Izrek:
Sodba Vrhovnega sodišča št. II Ips 701/2009 z dne 4. 10. 2012 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.
Evidenčni stavek:
Ker je Ustavno sodišče že odločilo o enakem ustavnopravnem primeru tako, da je pritožniku ugodilo, je senat izdal odločbo, s katero je ugodil ustavni pritožbi.
Geslo:
1.5.51.2.17 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Odločba senata.
1.5.51.2.10 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Razveljavitev/odprava izpodbijanega akta in vrnitev v novo odločanje.
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Enakost orožij (22, 14).
Pravna podlaga:
Člen 22, Ustava [URS]
Člen 59.3, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Opomba:
¤
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
 
Up-1194/12-9
12. 9. 2014
 
 
SKLEP
 
Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki so jo vložili družba MLA-CAR, Prodaja in servis vozil, d. o. o., Grobelno, ter Mirko Mlakar in Tanja Mlakar, oba Grobelno, ki jih zastopa Andrej Fijavž, odvetnik v Celju, na seji 12. septembra 2014
 

sklenil:

 
1. Ustavna pritožba družbe MLA-CAR, d. o. o., zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 701/2009 z dne 4. 10. 2012 se sprejme v obravnavo.
 
2. Ustavna pritožba Mirka Mlakarja in Tanje Mlakar zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 701/2009 z dne 4. 10. 2012 se zavrže.
 
 

OBRAZLOŽITEV

 
1. Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku ugodilo tožbenemu zahtevku in prvi pritožnici (tedaj toženi stranki) naložilo izročitev vozila brez napake ob sočasni obveznosti tožeče stranke plačati razliko v vrednosti prejetega vozila. Višje sodišče je pritožbi prve pritožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti. Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodbo reviziji tožeče stranke ugodilo in sodbo Višjega sodišča spremenilo tako, da je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
 
2. Prva pritožnica zatrjuje, da je Vrhovno sodišče kršilo pravico iz 22. člena Ustave, ker ni upoštevalo njenega odgovora na revizijo. Kršitev pravice iz 22. in 33. člena Ustave vidi tudi v tem, da Vrhovno sodišče ni upoštevalo "načela enakosti dajatev obeh strank postopka".
 
3. Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo sprejel v obravnavo (1. točka izreka). O njeni utemeljenosti bo odločalo Ustavno sodišče, ki bo presodilo, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice oziroma temeljne svoboščine prve pritožnice. Zlasti bo presodilo, ali Vrhovno sodišče ni upoštevalo pravočasno vloženega odgovora na revizijo prve pritožnice in ali je bila s tem kršena njena pravica do kontradiktornosti postopka, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave.
4. Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo Mirka Mlakarja in Tanje Mlakar zavrgel, ker sta jo vložili neupravičeni osebi (2. točka izreka).
 
5. Senat je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55.b člena in šeste alineje prvega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07– uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – ZUstS) v sestavi: predsednica senata dr. Etelka Korpič Horvat ter člana dr. Dunja Jadek Pensa in Jan Zobec. Sklep je sprejel soglasno.
 
 
 
 
dr. Etelka Korpič – Horvat
Predsednica senata
 
 
 
 
 
 
Up-1194/12-15
29. 1. 2015
 
 
 

ODLOČBA

 
Senat Ustavnega sodišča je v postopku odločanja o ustavni pritožbi, ki jo je vložila družba MLA-CAR, d. o. o., Prodaja in servis vozil, Grobelno, ki jo zastopa Andrej Fijavž, odvetnik v Celju, na seji 29. januarja 2015
 

odločil:

 
Sodba Vrhovnega sodišča št. II Ips 701/2009 z dne 4. 10. 2012 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.
 

OBRAZLOŽITEV

 
 
A.
 
1. Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku ugodilo tožbenemu zahtevku in pritožnici (tedaj toženi stranki) naložilo izročitev vozila brez napake ob sočasni obveznosti tožeče stranke plačati razliko v vrednosti prejetega vozila. Višje sodišče je pritožbi prve pritožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti. V revizijskem postopku je Vrhovno sodišče z izpodbijano sodbo reviziji tožeče stranke ugodilo in sodbo Višjega sodišča spremenilo tako, da je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je v obrazložitvi med drugim navedlo, da je bila revizija vročena pritožnici, ki pa nanjo ni odgovorila.
 
2. Pritožnica zatrjuje, da je vložila pravočasen odgovor na revizijo in da je Vrhovno sodišče s tem, ko ga ni upoštevalo, kršilo njeno pravico iz 22. člena Ustave. Zatrjuje tudi kršitev drugih pravic iz 22. in 33. člena Ustave.
 
3. Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-1194/12 z dne 12. 9. 2014 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. O sprejeti ustavni pritožbi je bil na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) obveščeno Vrhovno sodišče. Na podlagi drugega odstavka 56. člena ZUstS je bila ustavna pritožba poslana nasprotnemu udeležencu v pravdnem postopku, ki nanjo ni odgovoril.
 
 
B.
 
4. Senat Ustavnega sodišča je pri pregledu spisa Okrožnega sodišča v Celju št. P 67/2006 ugotovil, da je bila revizija vročena pooblaščencu pritožnice 3. 7. 2009 in da je pritožnica 27. 7. 2009 vložila pravočasen odgovor na revizijo. To je izrecno potrdilo tudi sodišče prve stopnje v odgovoru na zahtevo pritožnice, ki ga je zaprosila za pojasnila glede prejema njenega odgovora na revizijo.
 
5. Ustava v 22. členu vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Iz tega ustavnega procesnega jamstva izhaja med drugim pravica do izjave oziroma pravica do kontradiktornega postopka, na podlagi katere mora biti vsaki stranki zagotovljena možnost sodelovanja v sodnem postopku in možnost obrambe pred vsemi procesnimi dejanji, ki bi lahko vplivala na njene pravice ali na njen pravni položaj.[1] Zato mora biti v okviru pravdnega postopka vsaki stranki dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, pravnih vprašanjih, navedbah nasprotne stranke oziroma najširše o vsem procesnem gradivu, ki je pomembno za odločitev o njeni zadevi. Pravica do izjave, ki temelji na spoštovanju človekove osebnosti in dostojanstva (34. člen Ustave), stranki torej zagotavlja, da jo bo sodišče obravnavalo kot aktivnega udeleženca postopka in ji omogočilo učinkovito obrambo pravic ter s tem možnost, da aktivno vpliva na odločitev v zadevah, ki posegajo v njene pravice in interese. Pomen te pravice je zagotoviti, da bo stranka subjekt in ne le objekt postopka.[2] Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost in dopustnost ter da se do teh navedb v obrazložitvi sodbe tudi opredeli.[3] Navedeno pravilo je torej eno izmed temeljnih ustavnih procesnih jamstev.[4]
 
6. Iz izpodbijane sodbe nedvomno izhaja, da sodišče ni upoštevalo odgovora na revizijo pritožnice, saj je v 3. točki obrazložitve zapisalo, da je bila revizija "vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila […].". Ne gre tudi za očitno pomoto v smislu, da bi se kljub napačni napovedi Vrhovno sodišče v nadaljevanju opredelilo do navedb pritožnice. Vrhovno sodišče je pritožnici s tem, ko pri odločanju o reviziji ni upoštevalo njenega odgovora na revizijo, kršilo njeno pravico do izjave v postopku. Tudi če bi Vrhovno sodišče v obrazložitvi posredno odgovorilo na navedbe pritožnic v odgovoru na revizijo, je treba upoštevati videz poštenega sojenja. Za vprašanje enakega varstva pravic v sodnem postopku in s tem poštenega sojenja ne more biti pomembno, ali bi odgovor pritožnice na revizijo lahko vplival na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi. Presojo le tega mora opraviti Vrhovno sodišče sámo. Že neupoštevanje odgovora samega po sebi je nezdružljivo z načeli poštenega sojenja in krši pravico do enakega varstva pravic pritožnic v postopku.[5]
 
7. Ustavno sodišče je o enakem ustavnopravnem primeru že odločilo. Z odločbo št. Up-117/12 je ustavni pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijano sodbo in jo vrnilo sodišču v ponovno odločanje. Ker so torej izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 59. člena ZUstS, je odločbo o tej ustavni pritožbi sprejel senat. Iz razlogov, navedenih v odločbi št. Up-117/12, je izpodbijano sodbo razveljavil in zadevo vrnil Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.
 
8. Ker je bilo treba izpodbijano sodno odločbo razveljaviti že zaradi kršitve 22. člena Ustave, drugih zatrjevanih kršitev senatu ni bilo treba preizkušati.
 
 
C.
 
9. Senat je sprejel to odločbo na podlagi tretjega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dunja Jadek Pensa ter člana dr. Etelka Korpič – Horvat in Jan Zobec. Odločbo je sprejel soglasno.
 
 
dr. Dunja Jadek Pensa
Predsednica senata
 
 
[1] Primerjaj sklepa Ustavnega sodišča št. Up-184/98 z dne 2. 2. 1999 (OdlUS VIII, 134), 3. točka obrazložitve, in št. Up-216/99 z dne 19. 12. 2000 (OdlUS IX, 315), 3. točka obrazložitve.
[2] Primerjaj odločbi Ustavnega sodišča št. Up-39/95 z dne 16. 1. 1997 (OdlUS VI, 71), 10. točka obrazložitve, in št. Up-570/10 z dne 13. 10. 2011 (Uradni list RS, št. 93/11), 9. točka obrazložitve.
[3] Tako v odločbi št. Up-373/97 z dne 22. 2. 2001 (Uradni list RS, št. 112/02 in OdlUS XI, 283).
[4] Primerjaj odločbe Ustavnega sodišča št. Up-771/11 z dne 21. 2. 2013 (Uradni list RS, št. 20/13), št. Up-905/12 z dne 19. 12. 2012 (Uradni list RS, št. 3/13) in št. Up-197/12 z dne 4. 10. 2012 (Uradni list RS, št. 84/12) ter A. Galič v: L. Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, Dopolnitev – A, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana 2011, str. 276–279.
[5] Glej 9. točko odločbe št. Up-117/12 z dne 10. 10. 2013 (Uradni list RS, št. 91/13 in 93/13, - popr.).
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Vlagatelj:
MLA-CAR, d. o. o., Prodaja in servis vozil, Grobelno
Datum vloge:
24.12.2012
Datum odločitve:
29.01.2015
Vrsta odločitve:
odločba
Vrsta rešitve:
razveljavitev ali odprava
Dokument:
US30592