U-I-68/14

Opravilna št.:
U-I-68/14
Objavljeno:
Neobjavljeno | 17.09.2015
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2015:U.I.68.14
Akt:
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13 in 44/14) (ZPIZ-2), 10. odst. 413. čl.
Izrek:
Zahteva za oceno ustavnosti desetega odstavka 413. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13 in 44/14) se zavrže.
 
Predlagatelj sam nosi svoje stroške postopka.
Evidenčni stavek:
Ustavno sodišče zahtevo zavrže, če predlagatelj ne izkaže ogroženosti pravic delavcev.
Geslo:
1.2.51.3.6 - Ustavno sodstvo - Vrste vlog - Aktivna legitimacija v postopku pred Ustavnim sodiščem - Predlagatelj - Reprezentativni sindikat za območje države.
1.5.51.1.1.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje zahteve - Neupravičeni predlagatelj.
1.5.51.1.11 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Odločitev o stroških.
1.4.51.3 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Položaj predlagatelja.
Pravna podlaga:
Člen 25.1, 34.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-68/14-19
17. 9. 2015
 

SKLEP

 
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Sindikata Ministrstva za obrambo, Ljubljana, ki ga zastopa Boštjan Podgoršek, odvetnik v Brežicah, na seji 17. septembra 2015
 

sklenilo:

 
1. Zahteva za oceno ustavnosti desetega odstavka 413. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13 in 44/14) se zavrže.
 
2. Predlagatelj sam nosi svoje stroške postopka.
 

OBRAZLOŽITEV

 
1. Predlagatelj izpodbija deseti odstavek 413. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2), ki določa, da se do uskladitve Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZObr) in Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07 in 58/08 – ZSSloV) glede izpolnjevanja pogojev po enajstem odstavku 92. člena ZObr uporablja 204. člen ZPIZ-2. Izpodbija torej ureditev, ki določa prenehanje delovnega razmerja na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem vojaška oseba izpolni pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine. Zatrjuje neskladje izpodbijane ureditve z 2., 14., 33., 49. in 50. členom Ustave. Predlagatelj v utemeljitev ogroženosti pravic delavcev oziroma vojaških oseb navaja, da izpodbijana ureditev delodajalcu omogoča prisilno in predčasno poklicno upokojevanje pred izpolnitvijo pogojev za starostno pokojnino že ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, pri čemer so zneski poklicne pokojnine bistveno (tudi za več kot polovico) nižji od zneskov plač, ki so jih pred tem vojaške osebe prejemale.
 
2. Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa le, če so ogrožene pravice delavcev. Reprezentativni sindikat kot upravičeni predlagatelj mora izkazati konkretno in neposredno ogroženost, medtem ko abstraktna ogroženost ne zadostuje za izpolnitev tega zakonskega pogoja (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-132/13 z dne 11. 7. 2013). Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-154/12 z dne 6. 3. 2014 že zavzelo stališče, da prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne more pomeniti ogroženosti pravic delavcev, če jim je socialna varnost na koncu poklicne kariere zagotovljena s pridobitvijo starostne pokojnine brez zmanjšanja.
 
3. Po prenehanju delovnega razmerja na podlagi izpodbijanih določb je vojaškim osebam zagotovljena možnost uveljavitve pravice do poklicne pokojnine. Višina mesečne poklicne pokojnine ni zakonsko določena, ampak se odmeri glede na višino zbranih sredstev na osebnem računu zavarovanca na podlagi aktuarskega izračuna (šesti odstavek 204. člena ZPIZ-2). Zakonsko je določen zgolj njen minimum.[1] Za kasnejšo odmero polne starostne pokojnine je predvidena možnost ugodnejše prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do uveljavitve pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja (četrti odstavek 25. člena ZPIZ-2)[2] ter dokup pokojninske dobe za razliko med pridobljeno dodano dobo in obdobjem prejemanja poklicne pokojnine (enajsti in dvanajsti odstavek 202. člena ZPIZ-2).[3] Predlagatelj ni konkretiziral, do kakšnih zneskov poklicne pokojnine so upravičene posamezne vojaške osebe glede na zbrana sredstva in da jim ti zneski ob upoštevanju opisane ureditve v ZPIZ-2 ne zagotavljajo zadostne socialne varnosti. Tudi navedba predlagatelja, da so zneski poklicne pokojnine bistveno nižji od zneskov plač, ki so jih pred tem vojaške osebe prejemale, je preveč pavšalna, da bi omogočila preizkus izpolnjenosti pogoja ogroženosti pravic delavcev. Predlagatelj ni izkazal pogoja ogroženosti pravic delavcev po enajsti alineji prvega odstavka 23.a člena ZUstS, zato je Ustavno sodišče njegovo zahtevo zavrglo (1. točka izreka).
 
4. V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker niso podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.
 
5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovale sodnice Jadek Pensa, Korpič – Horvat in Sovdat.
 
 
mag. Miroslav Mozetič
Predsednik
 
 
 
[1] Četrti odstavek 204. člena ZPIZ-2 določa, da poklicna pokojnina ne sme biti nižja od starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju glede na dopolnjeno pokojninsko dobo brez dodane dobe. 
[2] Peti odstavek 202. člena ZPIZ-2 določa možnost, da se s posebnim zakonom ali kolektivno pogodbo lahko določi, da te prispevke zavarovanca, ki je že uveljavil pravico do poklicne pokojnine, plačuje delodajalec, pri katerem je bil zavarovanec vključen v poklicno zavarovanje.
[3] Trinajsti odstavek 202. člena ZPIZ-2 določa možnost, da se z zakonom ali kolektivno pogodbo lahko določi, da sredstva za ta dokup pokojninske dobe plača delodajalec zavarovanca, vključenega v poklicno zavarovanje.
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Sindikat Ministrstva za obrambo, Ljubljana
Datum vloge:
19.03.2014
Datum odločitve:
17.09.2015
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrženje
Dokument:
US30733