Up-16/15

Opravilna št.:
Up-16/15
Objavljeno:
Neobjavljeno | 07.10.2015
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2015:Up.16.15
Akt:
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cpg 347/2014 z dne 9. 10. 2014 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. Rsrg 625/2014 z dne 7. 7. 2014
Izrek:
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cpg 347/2014 z dne 9. 10. 2014 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. Rsrg 625/2014 z dne 7. 7. 2014 se zavrže.
Evidenčni stavek:
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči.
Geslo:
1.5.51.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Zavrženje.
1.4.52.2 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke v postopku ustavne pritožbe - Pravni interes za vložitev ustavne pritožbe.
Pravna podlaga:
Člen 55.b.1.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-16/15-15
29. 1. 2015
 
 
SKLEP
 
Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Viktor Kampuš, Maribor, na seji 29. januarja 2015
 

sklenil:

 
1. Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cpg 347/2014 z dne 9. 10. 2014 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. Rsrg 625/2014 z dne 7. 7. 2014 se sprejme v obravnavo.
 
2. Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. St 3322/2014 z dne 2. 12. 2014 se zavrže.
 

OBRAZLOŽITEV

 
1. Sodišče prve stopnje je v postopku za vpis spremembe družbenika v sodni register predlog pritožnika zavrglo, ker pritožnik ne izpolnjuje pogoja iz 2. točke prvega odstavka 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12 in 82/13 – v nadaljevanju ZGD-1). Višje sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s pritožnikom, da mu tisto (poslovni delež), kar je kupil na javni dražbi, v izvršilnem postopku ne more biti odvzeto, in mu pritrdilo, da je s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi postal lastnik 100 % poslovnega deleža v družbi PRELOG GRUPA, d. o. o., Maribor. Sprejelo je stališče, da mu teh pravic nihče, še najmanj pa sodišče, ne odreka, vendar pa, da pritožnik pozablja, da 10.a člen ZGD-1 med drugim določa, da ustanovitelj, družbenik ali podjetnik ne more biti oseba, ki je javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek. Ob tem pa naj ne bi bilo odločilno dejstvo, ali je pritožnik ob nakupu poslovnega deleža za to omejitev vedel ali ne. Sklenilo je, da iz razloga, ker informacijski sistem e-vem ne omogoča vnosa predloga za vpis spremembe družbenika v sodni register, če obveznosti niso poravnane, sodišče ni imelo druge izbire, kot da je pritožnikov predlog zavrglo.
 
2. Sodišče prve stopnje je v stečajnem postopku sklenilo, da se predlog pritožnika za začetek stečajnega postopka nad družbo PRELOG GRUPA zavrže, ker pritožnik v sodnem registru ni vpisan kot družbenik in je njegov predlog zato nedovoljen.
 
3. Pritožnik v ustavni pritožbi zoper sklepa sodišč izdana v registrskem postopku med drugim navaja, da izpodbija 10.a člen ZGD-1, ker naj bi ta določba grobo posegala v svobodo dela iz 49. člena Ustave, kakor tudi v pravice in svoboščine iz 34., 50. in 56. člena Ustave. V ustavni pritožbi nato zahteva, da Ustavno sodišče takoj razveljavi 10.a člen ZGD-1 in da takoj zadrži izvajanje tega zakona. Navaja, da ga še izpred leta 2000 bremenijo davčni dolgovi in da mu je določene obveznosti v zvezi s temi dolgovi naložilo tudi sodišče, kar vse lahko povrne le z delom. Sodišči naj bi mu izpolnitev teh obveznosti onemogočali, ker mu kljub nakupu družbe PRELOG GRUPA na dražbi ne dopustita, da se vpiše kot lastnik te družbe in se samozaposli. Zatrjuje, da sodišči nista upoštevali pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru št. VL 44290/12 z dne 14. 5. 2014 o izročitvi družbe PRELOG GRUPA in da mu onemogočata vpis v sodni register. Meni, da je odločitev Višjega sodišča očitno napačna, saj je na dražbi na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča plačal in dobil družbo, sodišči pa sta njegove zahtevke zavrnili in mu odrekli možnost, da to koristi. Navaja, da na javni dražbi ni bil opozorjen na morebitne omejitve. Pritožnik izpodbija tudi sklep sodišča v stečajnem postopku, ki je zavrglo njegov predlog za začetek stečaja nad družbo PRELOG GRUPA, ker naj kot 100 % lastnik družbe ne bi bil upravičen predlagatelj.
 
4. Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cpg 347/2014 z dne 9. 10. 2014 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. Rsrg 625/2014 z dne 7. 7. 2014 sprejel v obravnavo. O njeni utemeljenosti bo odločalo Ustavno sodišče, ki bo presodilo, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene pritožnikove človekove pravice oziroma temeljne svoboščine (1. točka izreka).
 
5. Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. St 3322/2014 z dne 2. 12. 2014 zavrgel, ker pravna sredstva niso izčrpana (2. točka izreka).
           
6. Senat je sprejel ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka in prve alineje drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – ZUstS) ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednica senata dr. Dunja Jadek Pensa ter člana dr. Etelka Korpič Horvat in Jan Zobec. Sklep je sprejel soglasno.
 
 
dr. Dunja Jadek Pensa
Predsednica senata
 
Up-16/15-28
7. 10. 2015
 
 

SKLEP

 
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Viktorja Kampuša, Maribor, na seji 7. oktobra 2015
 

sklenilo:

 
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cpg 347/2014 z dne 9. 10. 2014 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. Rsrg 625/2014 z dne 7. 7. 2014 se zavrže.
 

OBRAZLOŽITEV

 
 
A.
 
1. Sodišče prve stopnje je v postopku za vpis spremembe družbenika družbe PRELOG GRUPA, d. o. o., Maribor (v nadaljevanju PRELOG GRUPA), v sodni register predlog pritožnika zavrglo, ker pritožnik ne izpolnjuje pogoja iz 2. točke prvega odstavka 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 82/13 in 55/15 – v nadaljevanju ZGD-1), saj je na seznamu davčnih neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek. Sprejelo je stališči: (1) da pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v Mariboru št. VL 44290/2012 z dne 16. 4. 2014 o prodaji poslovnega deleža v izvršilnem postopku (v nadaljevanju sklep št. VL 44290/2012) nadomešča pogodbo o prodaji poslovnega deleža in (2) da ta sklep ne more nadomestiti jasnega zakonskega določila. Slednje naj bi izhajalo tudi iz informacijskega sistema e-vem, ki naj bi v primeru neizpolnjevanja pogojev iz 2. in 3. točke prvega odstavka 10.a člena ZGD-1 onemogočal oddajo vloge za vpis v sodni register in vpis spremembe družbenika; zaradi česar naj bi sodišče vlogo vpisalo v Rsrg in ne Srg vpisnik.
 
2. Višje sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s pritožnikom, da mu tisto (poslovni delež), kar je kupil na javni dražbi v izvršilnem postopku, ne more biti odvzeto, in mu pritrdilo, da je s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi postal lastnik 100 % poslovnega deleža v družbi PRELOG GRUPA. Menilo je, da mu teh pravic nihče, še najmanj pa sodišče, ne odreka, in opozorilo, da pri vpisu v sodni register veljajo omejitve iz 10.a člena ZGD-1, ki med drugim določajo, da ustanovitelj, družbenik ali podjetnik ne more biti oseba, ki je javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek. Po stališču Višjega sodišča ta določba ne razlikuje med položaji, v katerih je posameznik postal imetnik poslovnega deleža, in tudi ni odločilno dejstvo, ali je pritožnik ob nakupu poslovnega deleža za to omejitev vedel ali ne. Pritrdilo je odločitvi sodišča prve stopnje o zavrženju predloga, ker informacijski sistem e-vem ne omogoča vnosa predloga za vpis spremembe družbenika v sodni register, če obveznosti niso poravnane.
 
3. Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da izpodbija 10.a člen ZGD-1, ker naj bi ta določba grobo posegala v svobodo dela iz 49. člena Ustave, kakor tudi v pravice in svoboščine iz 34., 50. in 56. člena Ustave. V ustavni pritožbi nato zahteva, da Ustavno sodišče razveljavi 10.a člen ZGD-1 in da zadrži izvajanje tega zakona. Navaja, da ga še izpred leta 2000 bremenijo davčni dolgovi in da mu je določene obveznosti v zvezi s temi dolgovi naložilo tudi sodišče, kar vse lahko povrne le z delom. Sodišči naj bi mu izpolnitev teh obveznosti onemogočali, ker mu kljub nakupu družbe PRELOG GRUPA na dražbi ne dopustita, da se vpiše kot lastnik te družbe in da se samozaposli. Zatrjuje, da sodišči nista upoštevali pravnomočnega sklepa sodišča št. VL 44290/12 o izročitvi družbe PRELOG GRUPA in da mu onemogočata vpis v sodni register. Meni, da je odločitev sodišč očitno napačna, saj je na dražbi na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča plačal in dobil družbo, sodišči pa sta njegove zahtevke zavrnili in mu odrekli možnost, da to koristi. Navaja, da na javni dražbi ni bil opozorjen na morebitne omejitve.
 
4. Ustavno sodišče je s sklepom št. Up-16/15 z dne 29. 1. 2015 ustavno pritožbo zoper izpodbijana sklepa sodišč v registrskem postopku sprejelo v obravnavo. O sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo je Ustavno sodišče v skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) obvestilo Višje sodišče v Mariboru. Ker v postopku vpisa spremembe družbenika družbe PRELOG GRUPA v sodni register niso bile udeležene druge osebe, Ustavno sodišče ni ravnalo na podlagi drugega odstavka 56. člena ZUstS.
 
 
B.
 
5. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.
 
6. Ustavno sodišče je z vpogledom v javno objavljene podatke iz poslovnega registra ugotovilo, da se je kot 100 % družbenica družbe PRELOG GRUPA 6. 3. 2015 vpisala Vanessa Pintarič, Maribor. Ustavno sodišče je z dopisom pozvalo pritožnika, da se izjavi, ali še vztraja pri vloženi ustavni pritožbi. Pritožnik je navedel, da se je lastništvo v družbi spremenilo le fiktivno z namenom možnosti vpisa v sodni register zaradi preprečitve nadaljnjega izčrpavanja družbe, in sicer na njegovo hči Vanesso Pintarič. Ustavno sodišče je s ponovnim vpogledom v poslovni register ugotovilo, da se je z 28. 5. 2015 začel stečajni postopek nad dolžnico družbo PRELOG GRUPA. Ustavno sodišče je pritožnika ponovno pozvalo, da se izjavi, ali še vztraja pri vloženi ustavni pritožbi. Pritožnik je Ustavnemu sodišču sporočil, da vztraja in da je družba dolžnica vložila pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bila pritožba s sklepom Višjega sodišča št. Cst 501/2015 z dne 26. 8. 2015 zavrnjena in da je sklep o začetku stečajnega postopka nad družbo PRELOG GRUPA postal pravnomočen.
 
7. Glavni namen stečajnega postopka nad gospodarsko družbo je, da se iz stečajne mase družbe, ki izpolnjuje pogoje za začetek stečajnega postopka, enakomerno glede na vrstni red svoje terjatve poplačajo vsi upniki te družbe. Če razdelitvena masa[1] zadošča za plačilo vseh nezavarovanih terjatev, se del razdelitvene mase, ki ni potreben za plačilo nezavarovanih terjatev, z načrtom končne razdelitve razdeli družbenikom stečajnega dolžnika v sorazmerju z njihovimi deleži (drugi odstavek 373. člena ZFPPIPP). Pritožnik tako kljub zatrjevani navideznosti pogodbe o prodaji 100 % deleža v družbi PRELOG GRUPA nima več pravnega interesa, da se v teku stečajnega postopka nad to družbo vpiše kot družbenik te družbe. Če bo razdelitvena masa omogočala tudi plačilo družbenikom te družbe, bo lahko v ugovoru proti načrtu končne razdelitve uveljavljal navideznost pogodbe o prenosu poslovnega deleža (četrti odstavek iste določbe ZFPPIPP). To pomeni, da se pravni položaj pritožnika ne bi izboljšal, tudi če bi Ustavno sodišče izpodbijana sklepa sodišč razveljavilo. Pritožnik zato nima več pravnega interesa za nadaljevanje postopka z ustavno pritožbo in jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno Ustavnemu sodišču tudi ni bilo treba preizkusiti predloga pritožnika, naj oceni ustavnost 10.a člena ZGD-1.
 
8. Ustavno sodišče v postopku odločanja o ustavni pritožbi v postopku vpisa v sodni register ne more presojati zatrjevanih protiustavnosti, ki naj bi nastale v stečajnem postopku nad gospodarsko družbo, ki je subjekt vpisa.
 
 
C.
 
9. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Ernest Petrič, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
 
mag. Miroslav Mozetič
Predsednik
 
 
[1] Razdelitvena masa je unovčeni del stečajne mase, namenjen za plačilo terjatev upnikov (prvi odstavek 226. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo in 10/15 – popr. ­­­­­­– v nadaljevanju ZFPPIPP).
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Vlagatelj:
Viktor Kampuš, Maribor
Datum vloge:
07.01.2015
Datum odločitve:
07.10.2015
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrženje
Dokument:
US30754