U-I-53/15

Opravilna št.:
U-I-53/15
Objavljeno:
Neobjavljeno | 02.11.2015
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2015:U.I.53.15
Akt:
Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 75/12, 94/12, 96/13, 50/14 in 23/15) (ZDoh-2), 1. tč. 1. odst. 10. čl.
Izrek:
Pobuda prve in druge pobudnice za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 75/12, 94/12, 96/13, 50/14 in 23/15) se zavrne.
 
Pobuda tretje in četrte pobudnice za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o dohodnini se zavrže.
Evidenčni stavek:
Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja.
 
Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da izpodbijana določba neposredno posega v njegov pravni položaj.  
Geslo:
1.5.51.1.5.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrnitev pobude - Ker ne odpira pomembnega vprašanja.
1.5.51.1.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Ker ni pravnega interesa.
1.4.51.4 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravni interes za vložitev pobude.
Pravna podlaga:
Člen 25.3, 26.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-53/15-6
2. 11. 2015
 
 

SKLEP

 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družb SANDOZ, d. d., Ljubljana, in LEK, d. d., Ljubljana, ki jih zastopa družba Jerman & Bajuk, d. o. o., Ljubljana, ter Bermet Sultanove, Kirgizija, in Svetlane Mamaeve, Kirgizija, ki jih zastopa Jožica Češnovar, odvetnica v Ljubljani, na seji 2. novembra 2015
 

sklenilo:

 
1. Pobuda prve in druge pobudnice za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 75/12, 94/12, 96/13, 50/14 in 23/15) se zavrne.
 
2. Pobuda tretje in četrte pobudnice za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o dohodnini se zavrže.
 

OBRAZLOŽITEV

 
1. Prva in druga pobudnica sta slovenski pravni osebi, ki v svojih podružnicah v tujini zaposlujeta delavce (med drugim prva pobudnica v podružnici v Kirgiziji zaposluje tretjo in četrto pobudnico). Prva in druga pobudnica sta slovenski davčni rezidentki, ki za delavce, ki niso slovenski davčni rezidenti, zaposlene v državah, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene mednarodne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja (v nadaljevanju KIDO), obračunavata dohodnino. Prva pobudnica za zaposlene delavce v Gani, Kazahstanu in Kirgiziji, s katerimi Republika Slovenija nima sklenjenih KIDO, z davčnim odtegljajem plačuje tudi dohodnino. Pobudnice izpodbijajo 1. točko prvega odstavka 10. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), ki med drugim določa, da ima dohodek iz zaposlitve vir v Republiki Sloveniji, če je dohodek izplačala oseba, ki je rezident po ZDoh-2 ali po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, in če se ta dohodek šteje za odbitno postavko pri izračunu davčne osnove rezidenta. Zatrjujejo, da je v neskladju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave, načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in s pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. Menijo, da za razlikovanje med izplačevalci dohodkov iz zaposlitve, ki so davčni rezidenti, in izplačevalci dohodkov iz premoženja in drugih dohodkov, ki so poslovne enote davčnih nerezidentov, iz 5. in 6. točke prvega odstavka 10. člena ZDoh-2 ni razumnega razloga, zato nasprotuje načelu enakosti pred zakonom. Če bo slovenski zakonodajalec vztrajal pri odmeri in plačilu slovenske dohodnine v obravnavanih situacijah, naj bi bile pobudnice primorane svoja predstavništva preoblikovati v samostojne pravne osebe (hčerinske družbe). S tem naj bi se zmanjšal obseg obdavčitve z davkom od dohodkov pravnih oseb v Republiki Sloveniji, kar ne bi bilo v javnem interesu.
 
2. Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa,  sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda v delu, ki se nanaša na prvo in drugo pobudnico kot plačnici davka, ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).
 
3. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
 
4. Izpodbijana določba ZDoh-2 na tretjo in četrto pobudnico ne učinkuje neposredno. Davčni organ ugotovi dohodnino z odločbo (prvi odstavek 267. člena Zakona o davčnem postopku, Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 111/13 in 90/14 – v nadaljevanju ZDavP-2), davčni zavezanci pa lahko v roku 15 dni od vročitve odločbe vložijo pritožbo (prvi odstavek 86. člena ZDavP-2). Zoper odločbo o odmeri dohodnine lahko davčni zavezanci v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek odmere davka, vložijo tudi tožbo pred Upravnim sodiščem (prvi odstavek 28. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – v nadaljevanju ZUS-1). Zoper pravnomočno sodbo Upravnega sodišča pa lahko v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe vložijo še revizijo (prvi odstavek 83. člena ZUS-1). V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, tretja in četrta pobudnica ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče njuni pobudi zavrglo (2. točka izreka).
 
5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
 
 
mag. Miroslav Mozetič
Predsednik
 
 
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Družba SANDOZ, d. d., Ljubljana in drugi
Datum vloge:
13.04.2015
Datum odločitve:
02.11.2015
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrnitev zavrženje
Dokument:
US30784