U-I-154/13

Opravilna št.:
U-I-154/13
Objavljeno:
Neobjavljeno | 19.05.2016
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2016:U.I.154.13
Akt:
Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 − uradno prečiščeno besedilo, 23/08 in 14/13) (ZZDej), 53.a, 53.b in 53.c čl.
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 53.a, 53.b in 53.c člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 − uradno prečiščeno besedilo, 23/08 in 14/13) se zavrže.
Evidenčni stavek:
Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da izpodbijana določba neposredno posega v njegov pravni položaj.  

Pobuda mora vsebovati podatke, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Če ta pogoj ni izpolnjen, Ustavno sodišče pobudo zavrže. 
 
Geslo:
1.5.51.1.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Nepopolna vloga.
1.5.51.1.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Ker ni pravnega interesa.
1.4.51.4 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravni interes za vložitev pobude.
1.4.51.1 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Popolnost vloge.
Pravna podlaga:
Člen 25.3, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-154/13-27
19. 5. 2016
 
 
SKLEP
 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Aleša Korena, Ljubljana, in Tomaža Šeruge, Maribor, ki ju zastopa Damjan Merhar, odvetnik v Ljubljani, ter samostojnega podjetnika Roka Cesarja, s. p., Ljubljana, in ostalih, na seji 19. maja 2016
 
 
sklenilo:
 
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 53.a, 53.b in 53.c člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 − uradno prečiščeno besedilo, 23/08 in 14/13) se zavrže.
 
 
OBRAZLOŽITEV
 
 
A.
 
1. Pobudniki izpodbijajo 53.a, 53.b in 53.c člen Zakona o zdravstveni dejavnosti (v nadaljevanju ZZDej), ki so bili dodani z 19. členom Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12 – ZUJF). Zatrjujejo, da so izpodbijane določbe ZZDej v neskladju z 2., 14., 49., 51. in 74. členom Ustave. Pobudniki navajajo, da vlagajo pobudo kot javni zdravstveni delavci, zdravniki, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, ter kot samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki so registrirani za zdravstveno dejavnost. Pobudniki, ki so javni zdravstveni delavci, svoj pravni interes utemeljujejo s trditvama, da postopek pridobivanja soglasij v praksi ne deluje in da zaradi neurejenih postopkovnih pravil soglasij ni mogoče pridobiti pravočasno. Pojasnjujejo, da morajo pridobiti soglasje izvršilne veje oblasti za sklenitev vsake podjemne pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev, pri čemer naj bi zaradi omejenega trajanja podjemnih pogodb odločanje o soglasju izvršilne oblasti trajalo dlje kot sama pogodba. Poleg tega naj bi bil postopek odločanja o soglasju nedoločen tako z vidika trajanja kot tudi z vidika pogojev za izdajo soglasja, zato dopušča arbitrarno odločanje, zoper zavrnitev soglasja pa naj ne bi imeli nikakršnega pravnega sredstva. Predlagajo, naj Ustavno sodišče razveljavi izpodbijane določbe.
 
 
B.
 
2. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
 
3. Drugi odstavek 24.b člena ZUstS določa, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona ali drugega predpisa. Izrecno je določeno, da mora pobuda vsebovati podatke, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
 
4. Pobudo vlagata dve skupini pobudnikov: pobudniki, ki so javni zdravstveni delavci, zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, in pobudniki, ki so samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki so registrirani za zdravstveno dejavnost.
 
5. Na pobudnike, ki so javni zdravstveni delavci, izpodbijani prvi in drugi odstavek 53.a člena ter 53.b in 53.c člen ZZDej ne učinkujejo neposredno. Prvi in drugi odstavek 53.a člena (ki opredeljujeta konkurenčno dejavnost in navajata, da je opravljanje te dejavnosti dovoljeno pod pogoji, ki jih določa ZZDej), 53.b člen (ki ureja pridobitev pisnega soglasja) in 53.c člen ZZDej (ki ureja sklepanje podjemnih pogodb) so medseboj tesno povezani in pomenijo logično celoto. Bistvo izpodbijane ureditve je, da lahko zdravstveni delavec, ki je v delovnem razmerju v javnem zdravstvenem zavodu, opravlja zdravstvene storitve pri drugem javnem zdravstvenem zavodu ali pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, le na podlagi pisnega soglasja. Pobudniki, ki so javni zdravstveni delavci, ne zatrjujejo, da jim je bilo soglasje zavrnjeno. Trditve, da postopek odločanja izvršilne veje oblasti o soglasju traja dlje kot sama pogodba, zaradi katere se soglasje pridobiva, pa pobudniki ne izkažejo. Nadaljnji očitek, da zoper zavrnitev soglasja s strani ministra, pristojnega za zdravje, oziroma župana nimajo nobenega pravnega sredstva, ne drži. Odločitev sveta javnega zdravstvenega zavoda, ali lahko delavec, tj. javni zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, opravlja zdravstvene storitve pri drugem javnem zdravstvenem zavodu ali pravni oziroma fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost (ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za zdravstvo, oziroma župana),[1] pomeni odločitev delodajalca o pravici ali obveznosti delavca iz delovnega razmerja (primerjaj prvi in drugi odstavek 200. člena Zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 – popr. – v nadaljevanju ZDR-1). Skladno z navedenima določbama ZDR-1 je pobudnikom, ki so javni zdravstveni delavci, zoper odločitev delodajalca o zavrnitvi soglasja zagotovljeno pravno sredstvo in sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem, v okviru katerega se lahko presoja tudi morebitna zavrnitev soglasja, ki jo je podal minister, pristojen za zdravje, oziroma župan. V takem primeru je pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Pobudniki, ki so javni zdravstveni delavci, v obravnavanem primeru niso vložili ustavne pritožbe, v kateri bi izpodbijali sodne odločbe, izdane na podlagi navedenih določb ZZDej. Zato pobudniki, ki so javni zdravstveni delavci, ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti navedenih zakonskih določb. Ustavno sodišče je njihovo pobudo v tem delu zavrglo.
 
6. Izpodbijani tretji odstavek 53.a člena ZZDej na položaj pobudnikov, ki so javni zdravstveni delavci, ne učinkuje, saj se navedena določba nanaša le na zdravstvene delavce, ki so zaposleni pri pravni ali fizični osebi, ki ne opravlja zdravstvene dejavnosti v okviru javne zdravstvene službe. Prav tako izpodbijani 53.a in 53.b člen ZZDej ne učinkujeta na položaj pobudnikov, ki so samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ker se ti določbi nanje ne nanašata. Pobudniki zato glede teh določb ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti, pobudo pa je bilo treba zavreči.
 
7. Pobuda pobudnikov, ki so pravne osebe in samostojni podjetniki, ne vsebuje podatkov, iz katerih bi bilo razvidno, da izpodbijani 53.c člen ZZDej neposredno posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj teh pobudnikov. Predvidevanje, da bi Ustavno sodišče zgolj na podlagi trditev, da so ti pobudniki registrirani za zdravstveno dejavnost, samo ugotavljalo, ali imajo ti pobudniki tudi dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti na podlagi prvega odstavka 3. člena ZZDej, ne zadosti tej zahtevi. Pobuda v tem delu ne vsebuje bistvene sestavine, ki jo mora vsebovati vsaka pobuda (drugi odstavek 24.b člena ZUstS), zato jo je Ustavno sodišče tudi v tem delu zavrglo. 
 
 
 
C.
 
8. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
        mag. Miroslav Mozetič
                          Predsednik
 
 
 
[1] Na podlagi drugega stavka prvega odstavka 53.b člena ZZDej izda soglasje za javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je država, svet javnega zdravstvenega zavoda s predhodnim soglasjem ministra, pristojnega za zdravje, soglasje za javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je občina ali mesto, pa izda svet javnega zdravstvenega zavoda s predhodnim soglasjem župana.
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Aleš Koren, Ljubljana, in drugi
Datum vloge:
03.06.2013
Datum odločitve:
19.05.2016
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrženje
Dokument:
US30958