U-I-106/15, Up-545/15

Opravilna št.:
U-I-106/15, Up-545/15
Objavljeno:
Neobjavljeno | 23.09.2016
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2016:U.I.106.15
Akt:
Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 101/05 in 86/10) (ZOZKD), 6., 7., 7.a, 9., 10. in 29. čl.

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 105/2015 z dne 13. 5. 2015 in sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, št. IV U 132/2014 z dne 12. 2. 2015
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 9., 10. in 29. člena Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 101/05 in 86/10) se zavrže.
 
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 6., 7. in 7.a člena Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj se zavrne.
 
Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 105/2015 z dne 13. 5. 2015 in sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, št. IV U 132/2014 z dne 12. 2. 2015 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da izpodbijana določba neposredno posega v njegov pravni položaj.  
 
Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti (in zakonitosti) zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja.
 
 
Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču.
 
Geslo:
1.5.51.1.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Ker ni pravnega interesa.
1.4.51.4 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravni interes za vložitev pobude.
1.5.51.1.5.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrnitev pobude - Ker ne odpira pomembnega vprašanja.
1.5.51.2.3 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker je zadeva majhnega pomena.
Pravna podlaga:
Člen 25.3, 26.2, 26.3, 49.1, 55.b.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-106/15-6
Up-545/15-6
23. 9. 2016
 

SKLEP

 
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Emrana Asanija, Velenje, ki ga zastopa Mateja Končan Verstovšek, odvetnica iz Celja, na seji 23. septembra 2016
 

sklenilo:

 
1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 9., 10. in 29. člena Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 101/05 in 86/10) se zavrže.
 
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 6., 7. in 7.a člena Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj se zavrne.
 
3. Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 105/2015 z dne 13. 5. 2015 in sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, št. IV U 132/2014 z dne 12. 2. 2015 se ne sprejme.
 

OBRAZLOŽITEV

 
 
A.
 
1. Pritožnik je vložil zahtevo za priznanje odškodnine žrtvam kaznivega dejanja. Komisija za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (v nadaljevanju Komisija) je zahtevo pritožnika zavrnila. Upravno sodišče je zavrnilo pritožnikovo tožbo. Pritožnik je vložil revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
 
2. Pritožnik zatrjuje kršitev 2., 14. in 22. člena Ustave. Navaja, da izpolnjuje materialne pogoje za pridobitev odškodnine. Zato se ne strinja s stališčem Upravnega sodišča, da v njegovem primeru ne gre za situacijo, ko storilca ne bi bilo mogoče preganjati. Meni, da je stališče Upravnega sodišča, da kazenski pregon še ni končan, ker sta pregon prevzela oškodovanca, napačno in pravno sporno. Meni tudi, da ne more trpeti negativnih posledic, ker je prevzel kazenski pregon. Upravno sodišče naj bi sprejelo napačno stališče, da je uveljavljanje odškodnine mogoče šele po pravnomočno končanemu kazenskemu postopku. Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (v nadaljevanju ZOZKD) naj bi določal prekratek rok za vložitev zahteve za priznanje odškodnine žrtvam kaznivih dejanj. Ob dejstvu, da v Republiki Sloveniji kazenski postopki niso končani v roku šestih mesecev, naj bi določitev šestmesečnega roka za vložitev zahteve pomenila, da naj bi bilo pritožniku onemogočeno pridobiti odškodnino. Komisija naj bi po mnenju pritožnika preuranjeno zavrnila njegov zahtevek, ker v času odločanja še ni bilo pravnomočno odločeno o prištevnosti storilca kaznivega dejanja. Meni, da je Komisija pomanjkljivo ugotovila dejansko stanje in napačno uporabila materialno pravo, saj bi morala sama ugotoviti obstoj kaznivega dejanja in se opredeliti tudi do obdolženčeve prištevnosti.
 
3. Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 6., 7., 7.a, 9., 10. in 29. člena ZOZKD. Zatrjuje, da so zakonske določbe v neskladju z 2., 14. in 22. členom Ustave. Pritožnik meni, da so 6., 7. in 7.a člen ZOZKD v neskladju z Ustavo, ker onemogočajo pridobitev odškodnine, če oškodovanec sam prevzame kazenski pregon. Člen 7a ZOZKD naj bi bil v neskladju z 2. členom Ustave, ker naj ne bi določal roka za vložitev premoženjsko pravnega zahtevka v kazenskem postopku oziroma roka za vložitev civilne tožbe. Člena 9 in 10 ZOZKD naj bi bila v neskladju z Ustavo, ker naj bi bila višina odškodnine omejena. Člen 29 ZOZKD naj bi bil v neskladju z Ustavo, ker naj bi določal prekratek rok za vložitev zahtevka za priznanje odškodnine, tj. šest mesecev od storitve kaznivega dejanja.
 
 
B.
 
4. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
 
5. Izpodbijane določbe ne učinkujejo neposredno. V takih primerih je pravni interes za pobudo skladno z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Pobudnik ima torej pravni interes za preizkus pobude za oceno ustavnosti tistih zakonskih določb, na katerih temeljita z ustavno pritožbo izpodbijana sklep in sodba.
 
6. Pritožniku je bila zahteva za priznanje odškodnine zavrnjena, ker ni izpolnjeval materialnih pogojev za priznanje odškodnine, ki so določeni v 6., 7. in 7.a členu ZOZKD. Pritožnikova zahteva za priznanje odškodnine ni bila zavržena na podlagi 29. člena v zvezi s prvim odstavkom 31. člena ZOZKD. Odločitev o zavrnitvi zahteve za priznanje odškodnine tudi ne temelji na 9. in 10. členu ZOZKD, ki določata višino odškodnine. Odločitev o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti 9., 10. in 29. člena ZOZKD torej ne bi mogla vplivati na presojo zatrjevanih kršitev človekovih pravic ali svoboščin v ustavni pritožbi, ki se nanašajo zgolj na odločitev o zavrnitvi zahteve za priznanje odškodnine, ker niso izpolnjeni materialni pogoji. To pomeni, da se pobudnikov pravni položaj z morebitno ugoditvijo pobudi ne bi izboljšal. Zato pobudnik z vloženo ustavno pritožbo ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti 9., 10. in 29. člena ZOZKD (1. točka izreka).
 
7. Pobudnik izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti 6., 7. in 7.a člena ZOZKD, saj zavrnitev zahteve za priznanje odškodnine temelji na navedenih zakonskih določbah. Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (2. točka izreka).
 
8. Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (3. točka izreka).
 
 
C.
 
9. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena v zvezi s tretjim odstavkom 26. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
mag. Miroslav Mozetič
Predsednik
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov ustavna pritožba
Vrsta akta:
zakon posamični akt
Vlagatelj:
Emran Asani, Velenje
Datum vloge:
27.07.2015
Datum odločitve:
23.09.2016
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrženje zavrnitev nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US31027