U-I-190/16, Up-884/16

Opravilna št.:
U-I-190/16, Up-884/16
Objavljeno:
Neobjavljeno | 15.12.2016
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2016:U.I.190.16
Akt:
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Ip 97/2016 z dne 12. 7. 2016

Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka (Uradni list RS št. 40/11 in 36/15), 2. odst. 2. čl.
Izrek:
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Ip 97/2016 z dne 12. 7. 2016 se ne sprejme.
 
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 2. člena Pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka (Uradni list RS št. 40/11 in 36/15) se zavrže.
Evidenčni stavek:
Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da izpodbijana določba neposredno posega v njegov pravni položaj.

Če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika, niti ne gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo.
 
Geslo:
1.5.51.2.3 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker je zadeva majhnega pomena.
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
1.5.51.1.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Ker ni pravnega interesa.
1.4.51.4 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravni interes za vložitev pobude.
1.4.10.6 - Ustavno sodstvo - Postopek - Vmesni postopki - Izločitev sodnika.
Pravna podlaga:
Člen 25.3, 26.3, 49.1, 55.b.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-190/16-7
Up-884/16-6
15. 12. 2016                      
 

SKLEP

 
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Kristoferja Bogdana Meška in Irene Gašperšič, oba iz Komna, ki ju zastopa Odvetniška pisarna Jadek & Pensa, d. o. o. – o. p., Ljubljana, na seji 15. decembra 2016
 

sklenilo:

 
1. Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Ip 97/2016 z dne 12. 7. 2016 se ne sprejme.
 
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 2. člena Pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka (Uradni list RS št. 40/11 in 36/15) se zavrže.
 
 
OBRAZLOŽITEV
 
 
A.
 
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom dovolilo predlagano izvršbo na nepremičnino pritožnikov zaradi izterjave terjatve. Pritožnika sta zoper navedeni sklep vložila ugovor. Zatrjevala sta, da bi morala biti nepremičnina, na kateri je dovoljena izvršba, izvzeta iz izvršbe, ker jo kot kmeta nujno potrebujeta za svoje preživljanje. Sodišče prve stopnje je njun ugovor zavrnilo. Zaključilo je, da pritožnika nista uspela dokazati, da bi morala biti sporna nepremičnina izvzeta iz izvršbe, ker ne gre za kmetijsko zemljišče, ki bi ga pritožnika uporabljala tako, da bi jima zagotavljalo kmetijski pridelek in od tega stalni dohodek, iz katerega bi se sama in njuna družina preživljali.
 
2. Višje sodišče je pritožbo pritožnikov zavrnilo. Soglašalo je z razlogi sodišča prve stopnje, da pritožnika nista izkazala razlogov za izvzetje nepremičnine iz izvršbe po prvem odstavku 177. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 –
 
uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10, 26/11, 53/14 in 54/15 – ZIZ). Strinjalo se je tudi z ugotovitvijo upnika v odgovoru na pritožbo, da je namen omogočanja pridelave industrijske konoplje v industrijski obdelavi in ne za pridelavo domače prehrane in kurjave, kot pritožnika zatrjujeta. Po presoji sodišča, ki se je ob tem sklicevalo na Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka (v nadaljevanju Pravilnik) in dovoljenje za gojenje konoplje, izdano pritožniku, takšna uporaba konoplje ne more biti v skladu z dovoljenjem in predpisi, na podlagi katerih je bilo izdano. Sklenilo je, da že iz navedenih razlogov ni mogoče slediti pritožnikoma, da sta s pridelkom, ki sta ga uporabila za hrano in kurjavo, pretežno oziroma v celoti poskrbela za preživljanje sebe in svoje družine.   
 
3. Zoper odločitev Višjega sodišča sta pritožnika vložila ustavno pritožbo. Oporekata stališču Višjega sodišča, da uporabljata konopljo v nasprotju s predpisi. Višjemu sodišču očitata, da se je pri odločanju oprlo na nezakonit Pravilnik in zato poseglo v njune pravice iz 22. in 23. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Izpodbijana odločitev naj bi bila zato tudi očitno napačna, samovoljna in arbitrarna. Pritožbeni argumenti pritožnikov naj bi ostali neizčrpani, kar naj bi pomenilo kršitev 25. člena Ustave. Pritožnika zatrjujeta tudi kršitev pravice do izjave (22. člen Ustave in 6. člen EKČP). Višjemu sodišču očitata, da se je oprlo na pravno podlago, na katero se nobena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala, niti je ni sodišče prve stopnje uporabilo. Upnik naj bi se v odgovor na pritožbo skliceval na nezakonit Pravilnik, odgovor upnika pa pritožnikoma naj ne bi bil vročen. Izpodbijana odločitev naj bi bila za pritožnika popolno presenečenje. Med postopkom nista mogla uveljavljati nezakonitosti Pravilnika in ne pojasniti, da je njun namen gojenja konoplje zakonit. Višje sodišče naj bi z izpodbijano odločitvijo poseglo v njuno pravico do eksistenčnega minimuma, varovanega z načelom socialne države (2. člen Ustave), pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave) in zasebne lastnine (33. in 67. člen Ustave). Ker negativne posledice posega v premoženje in eksistenčni minimum pritožnikov niso bile odpravljene, zatrjujeta tudi kršitev četrtega odstavka 15. člena Ustave in 13. člena EKČP.
 
4. Pritožnika hkrati vlagata pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 2. člena Pravilnika, ki določa namene, iz katerih se lahko goji konoplja. Zatrjujeta, da je izpodbijana določba v neskladju s 67. členom in drugim odstavkom 120. člena Ustave ter z 9. členom Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Uradni list RS, št. 108/99 in 44/2000 – v nadaljevanju ZPPPD), ker naj bi omejevala pravico gojenja konoplje v nasprotju z dovoljenim namenom, določenim v prvem odstavku 9. člena ZPPPD, in zunaj okvira pooblastila, določenega v drugem odstavku 9. člena ZPPPD. Ustavnemu sodišču predlagata odpravo izpodbijane določbe.  
 
 
 
B. – I.
 
5. Odločitev Višjega sodišča o zavrnitvi pritožbe pritožnikov temelji na dveh stališčih, in sicer: 1) pritožnika nista izkazala, da je sporna nepremičnina kmetijsko zemljišče, ki bi ga pritožnika uporabljala tako, da bi jima zagotavljalo kmetijski pridelek in od tega stalni dohodek, iz katerega bi se sama in njuna družina preživljali, in 2) gojenje konoplje za lastne potrebe (kurjavo in hrano) ni v skladu z dovoljenjem in s predpisi, na podlagi katerih je bilo izdano. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora pritožnik v primeru, ko izpodbijana sodna odločba temelji na dveh (ali več) nosilnih stališčih, za uspeh z ustavno pritožbo izkazati protiustavnost obeh (oziroma vseh) stališč.[1] Teh zahtev pritožnika v ustavni pritožbi nista izpolnila.  
 
6. Vsi očitki v ustavni pritožbi glede arbitrarnosti izpodbijane odločitve, ker naj bi temeljila na nezakonitem Pravilniku, vključno s trditvami o neodgovoru na pritožbene navedbe, posegu v eksistenčni minimum in lastnino ter kršitvi pravice do izjave, so usmerjeni le v izpodbijanje stališča Višjega sodišča glede gojenja konoplje v nasprotju s predpisi in dovoljenjem, ne dotikajo pa se prvega stališča sodišča o nepridobivanju pretežnega oziroma stalnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Da bi bilo tudi to stališče v neskladju s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino, pritožnika ne zatrjujeta. Ker torej pritožnika prvega nosilnega stališča, ki je samostojen razlog za zavrnitev pritožbe pritožnikov, ne izpodbijata, tudi če bi izkazala protiustavnost drugega stališča, to ne bi moglo vplivati na uspeh njune ustavne pritožbe.
 
7. Glede na navedeno Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).
 
 
B. – II.
 
8. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
 
9. Pritožnika, kot je bilo že pojasnjeno, z ustavno pritožbo nista bila uspešna, ker nista izpodbijala in izkazala protiustavnosti obeh stališč, na katerih temelji izpodbijana odločitev Višjega sodišča. Odločitev o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 2. člena Pravilnika zato ne bi mogla vplivati na presojo zatrjevanih kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin v ustavni pritožbi, ki se nanašajo zgolj na eno od dveh nosilnih stališč. To pomeni, da se pravni položaj pobudnikov z morebitno ugoditvijo pobudi ne bi izboljšal. Zato pobudnika z vloženo ustavno pritožbo ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe Pravilnika (2. točka izreka).
 
 
C.
 
10. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena v zvezi s tretjim odstavkom 26. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, Marko Šorli in Jan Zobec. Sodnica dr. Dunja Jadek Pensa je bila pri odločanju o zadevi izločena. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.
 
 
 
 
dr. Jadranka Sovdat
Predsednica
 
[1] Prim. odločbi Ustavnega sodišča št. Up-688/05 z dne 7. 6. 2007 (Uradni list RS, št. 55/07, in OdlUS XVI, 89) in št. Up-2595/08 z dne 23. 9. 2010 (Uradni list RS, št. 86/10) ter sklep Ustavnega sodišča št. Up-451/15 z dne 15. 7. 2015.
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov ustavna pritožba
Vrsta akta:
podzakonski akt posamični akt
Vlagatelj:
Kristofer Bogdan Meško in Irena Gašperšič, oba iz Komna
Datum vloge:
24.10.2016
Datum odločitve:
15.12.2016
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe zavrženje
Dokument:
US31069