Odločitve US

Iskanje po odločbah in sklepih (skupno 15075 odločitev)

Opravilna št.:
U-I-205/16, U-I-206/16, U-I-207/16, U-I-208/16, U-I-209/16
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2017:U.I.205.16
Akt:
Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (Uradni list RS, št. 44/96, 47/97, 102/07, 26/11, 109/11 in 58/12) (ZLPLS), 4. al. 3. odst. 10.a čl.
Izrek:
Pobude Metoda Ropreta, Janeza Sodržnika, Bogdana Gabrovca in Mateja Erjavca za začetek postopka za oceno ustavnosti četrte alineje tretjega odstavka 10.a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (Uradni list RS, št. 44/96, 47/97, 102/07, 26/11, 109/11 in 58/12) se zavrnejo.
 
Pobuda Planinske zveze Slovenije za začetek postopka za oceno ustavnosti četrte alineje tretjega odstavka 10.a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije se zavrže.
Evidenčni stavek:
Zakonska prepoved članstva v Svetu Fundacije za financiranje športnih organizacij pomeni pravilo o nezdružljivosti opravljanja funkcije odgovorne osebe oziroma zastopnika v organizacijah, ki so prejemnice finančnih sredstev te fundacije, in člana Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij. Gre za izključitev hkratnega opravljanja dveh funkcij oziroma za prepoved kopičenja funkcij, pri čemer je odločitev, katero funkcijo bo opravljal, v prosti odločitvi posameznika. Upoštevaje navedeno in ker Ustava posameznikom ne zagotavlja pravice do opravljanja katerekoli funkcije, še toliko manj pa do hkratnega opravljanja dveh funkcij, gre pri izpodbijani določbi Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije za določitev načina izvrševanja pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, ne pa za njeno morebitno omejevanje.
 
Kadar izpodbijana določba pomeni način uresničevanja pravice iz 44. člena Ustave, mora biti Ustavno sodišče pri presoji zatrjevane protiustavnosti zadržano in lahko presoja le, ali je imel zakonodajalec za uveljavitev izpodbijane ureditve razumen razlog.
 
Preprečevanje konflikta interesov pri odločanju o dodelitvi javnih sredstev posamezni športni organizaciji pomeni razumen razlog za uveljavitev nezdružljivosti. Zato je očitek o protiustavnem posegu v pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave očitno neutemeljen.
Geslo:
1.5.51.1.5.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrnitev pobude - Ker je očitno neutemeljena.
1.5.51.1.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Ker ni pravnega interesa.
1.4.51.4 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravni interes za vložitev pobude.
5.3.28 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Pravica do sodelovanja v javnih zadevah „(44)“.
Pravna podlaga:
Člen 25.3, 26.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Opomba:
Polno besedilo:
U-I-205/16-6, U-I-206/16-7, U-I-207/16-10, U-I-208/16-6, U-I-209/16-6
30. 11. 2017
 
 
 
 

SKLEP

 
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobud Metoda Ropreta, Brezovica pri Ljubljani, Janeza Sodržnika, Ljubljana, Bogdana Gabrovca, Slovenj Gradec, Mateja Erjavca, Ljubljana, in Planinske zveze Slovenije, Ljubljana, ki jo zastopa Bojan Rotovnik, na seji 30. novembra 2017
 
 

sklenilo:

 
1. Pobude Metoda Ropreta, Janeza Sodržnika, Bogdana Gabrovca in Mateja Erjavca za začetek postopka za oceno ustavnosti četrte alineje tretjega odstavka 10.a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (Uradni list RS, št. 44/96, 47/97, 102/07, 26/11, 109/11 in 58/12) se zavrnejo.
 
2. Pobuda Planinske zveze Slovenije za začetek postopka za oceno ustavnosti četrte alineje tretjega odstavka 10.a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije se zavrže.
 
 

OBRAZLOŽITEV

 
 
A.
 
1. Štirje pobudniki vlagajo pobude kot predsedniki različnih športnih organizacij (Odbojkarske zveze Slovenije, Olimpijskega komiteja Slovenije, Judo kluba Mežica, Športne zveze Ljubljana, Košarkarske zveze Slovenije), peta pobudnica pa je Planinska zveza Slovenije. Zatrjujejo, da jim četrta alineja tretjega odstavka 10.a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (v nadaljevanju ZLPLS) neutemeljeno odreka pravico do sodelovanja pri delu Fundacije za financiranje športnih organizacij (v nadaljevanju FŠO). Navajajo, da so predsedniki športnih organizacij, na katere se izpodbijana določba neposredno nanaša, saj so prejemnice finančnih sredstev FŠO. Na podlagi izpodbijane določbe vodilni predstavniki športnih zvez ne morejo biti imenovani v Svet Fundacije za financiranje športnih organizacij (v nadaljevanju Svet FŠO), zaradi česar naj bi bila izpodbijana ureditev v neskladju s pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave) in z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), saj naj bi jih postavljala v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi državljani, ki so prav tako aktivni pri vodenju športnih organizacij in za katere ta omejitev ni predpisana. Izpodbijana ureditev naj bi bila tudi v nasprotju z Zakonom o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZDru-1), ki naj bi spodbujal ustanavljanje in delovanje društev ter motiviral odgovorne osebe društev, obenem pa jim nalagal tudi določeno odgovornost.
 
 
B. – I.
 
2. V skladu z izpodbijano določbo ne morejo biti člani Sveta FŠO odgovorne osebe oziroma zastopniki v organizacijah, ki so prejemnice finančnih sredstev FŠO.
 
3. FŠO je pravna oseba javnega prava (prvi odstavek 8. člena ZLPLS) in nosilka javnih pooblastil. Akt o njeni ustanovitvi sprejme Državni zbor (prvi in drugi odstavek 8. člena ZLPLS). K pravilom FŠO mora podati soglasje Državni zbor (11. člen ZLPLS). Administrativne naloge za fundacijo opravlja ministrstvo, pristojno za šport (12.a člen ZLPLS), finančni nadzor nad njenim poslovanjem pa Računsko sodišče (tretji odstavek 15. člena ZLPLS). FŠO sme s svojim premoženjem razpolagati le v soglasju z Državnim zborom (prvi odstavek 16. člena ZLPLS). Fundacijo upravlja Svet FŠO, ki ima 17 članov, od tega jih 16 imenuje in razrešuje Državni zbor, enega pa Vlada. Državni zbor imenuje in razrešuje enega člana na predlog Združenja občin Slovenije, enega člana na predlog Skupnosti občin Slovenije in štirinajst članov na predlog Strokovnega sveta Vlade Republike Slovenije za šport (v nadaljevanju Strokovni svet Vlade) izmed predlogov nacionalnih športnih zvez, občinskih športnih zvez, predstavnikov športnikov, predstavnikov trenerjev in drugih športnih strokovnjakov (tretji odstavek 10. člena ZLPLS). Izbor štirinajstih predlogov članov Sveta FŠO, ki jih nato v imenovanje Državnemu zboru predlaga Strokovni svet Vlade, poteka po postopku, ki ga je določila Vlada z Uredbo o postopku izbora predlogov članov Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 69/12 – v nadaljevanju Uredba). Člani Sveta FŠO opravljajo svoje delo nepoklicno. Državni zbor in Vlada jih imenujeta za dobo petih let in so lahko največ dvakrat zaporedoma imenovani na to funkcijo (prvi odstavek 13. člena ZLPLS). Svet fundacije sprejema pravila in druge splošne akte fundacije, določa finančni načrt in sprejema zaključni račun, določa merila in pogoje za uporabo sredstev fundacije za posamezne namene, odloča o razporejanju sredstev na posamezne uporabnike, upravlja s svojimi delnicami Loterije Slovenije, gospodari z nepremičninami in drugo lastnino fundacije, imenuje direktorja fundacije, daje ustanovitelju in direktorju fundacije predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in opravlja druge, z zakonom ali z aktom o ustanovitvi oziroma s pravili fundacije določene zadeve (prvi odstavek 11. člena ZLPLS).
 
4. FŠO je torej pravna oseba javnega prava. Zato sodelovanje članov pri njenem delovanju pomeni sodelovanje pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave).[1] Koliko je izvolitev članov Sveta FŠO pogoj za uresničevanje te človekove pravice, sta taka izvolitev in z njo povezana volilna pravica varovani s 44. členom Ustave. Tudi za te volitve pa veljajo splošna volilna načela, ki izražajo demokratično naravo volitev.[2]
 
5. Človekova pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev zagotavlja vsem državljanom možnost sodelovanja pri upravljanju javnih zadev v skladu z zakonom. Ustava torej v 44. členu veže način uresničevanja te pravice na zakon. Pri predpisovanju načina uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ima zakonodajalec široko polje proste presoje.[3]
 
6. V skladu z izpodbijano določbo ne morejo biti člani Sveta FŠO odgovorne osebe oziroma zastopniki v organizacijah, ki so prejemnice finančnih sredstev FŠO. Zakonska prepoved članstva v Svetu FŠO pomeni pravilo o nezdružljivosti opravljanja funkcije odgovorne osebe oziroma zastopnika v organizacijah, ki so prejemnice finančnih sredstev FŠO, in člana Sveta FŠO.[4] Gre za izključitev hkratnega opravljanja dveh funkcij oziroma za prepoved kopičenja funkcij, pri čemer je odločitev, katero funkcijo bo opravljal, v prosti odločitvi posameznika.
Upoštevaje navedeno in ker Ustava posameznikom ne zagotavlja pravice do opravljanja katerekoli funkcije, še toliko manj pa do hkratnega opravljanja dveh funkcij, gre pri izpodbijani določbi ZLPLS za določitev načina izvrševanja pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, ne pa za njeno morebitno omejevanje.[5]
 
7. Glede na to, da izpodbijana določba pomeni način uresničevanja pravice iz 44. člena Ustave, mora biti Ustavno sodišče pri presoji zatrjevane protiustavnosti zadržano in lahko presoja le, ali je imel zakonodajalec za uveljavitev izpodbijane ureditve razumen razlog. Očitno je, da je izpodbijana nezdružljivost funkcij določena v javnem interesu preprečevanja možnosti zlorab položaja (člana Sveta FŠO) pri dodeljevanju javnih sredstev posameznim športnim organizacijam. Izpodbijana ureditev namreč preprečuje možnost, da bi posameznik, ki bi bil hkrati član Sveta FŠO, ki odloča o dodelitvi javnih sredstev, in odgovorna oseba športne organizacije, ki želi ta javna sredstva pridobiti, zlorabil svoj položaj tako, da bi za športno organizacijo, katere odgovorna oseba je, pridobil več sredstev, kot bi ji sicer pripadala. Po presoji Ustavnega sodišča preprečevanje konflikta interesov pri odločanju o dodelitvi javnih sredstev posamezni športni organizaciji pomeni razumen razlog za izpodbijano ureditev. Zato je očitek pobudnikov o protiustavnem posegu v pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave očitno neutemeljen.
 
8. Pobudniki zatrjujejo tudi neskladje izpodbijane določbe z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), saj jih postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi državljani, ki so prav tako aktivni pri vodenju športnih organizacij in za katere ta omejitev ni predpisana. Ta očitek je pavšalen, zato ga Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.
 
9. Izpodbijana ureditev naj bi bila tudi v nasprotju z ZDru-1, ki naj bi spodbujal ustanavljanje in delovanje društev ter motiviral odgovorne osebe društev, obenem pa jim nalagal tudi določeno odgovornost. Ustavno sodišče presoja medsebojno skladnost zakonskih določb le takrat, kadar bi zaradi neskladja med posameznimi zakonskimi določbami nastala taka nasprotja znotraj pravnega reda, da bi bilo kršeno eno izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave (prim. odločbo št. U-I-299/96 z dne 12. 12. 1996, Uradni list RS, št. 5/97, in OdlUS V, 177). Pobudniki očitka o domnevnem neskladju četrte alineje 10.a člena ZLPLS z ZDru-1 ne postavijo v okvir navedene ustavne določbe in ne opredelijo niti, s katero določbo ZDru-1 je v nasprotju izpodbijana določba in v čem si zakonske določbe tako nasprotujejo, da bi bilo kršeno navedeno ustavno načelo. Zato Ustavno sodišče tudi tega očitka ni moglo preizkusiti.
 
10. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobude zavrnilo kot očitno neutemeljene (1. točka izreka). Zaradi navedene odločitve ni preizkušalo, ali pobudniki izkazujejo pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe.
 
 
B. – II.
 
11. Pobudo za začetek postopka za presojo ustavnosti izpodbijane določbe je vložila tudi Planinska zveza Slovenije.
 
12. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS).
Po ustaljeni ustavnosodni presoji imajo politične stranke, društva, zbornice in združenja pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali pravni položaj. Za pobude, ki jih ti subjekti vlagajo v imenu svojih članov ali zaradi njihovih interesov ali ker menijo, da uveljavljajo splošni družbeni interes, njihov pravni interes ni izkazan. Pobudnica, ki je društvo, glede na ustaljeno ustavnosodno presojo ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe, ki se nanaša na položaj njenih članov (tj. na položaj predsednika oziroma zastopnika). Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (2. točka izreka).[6]
 
 
C.
 
13. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
dr. Jadranka Sovdat
Predsednica
 
 
 
[1] Primerjaj z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-25/08 z dne 15. 1. 2009 (Uradni list RS, št. 7/09, in OdlUS XVIII, 4), 7. točka obrazložitve.
[2] Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-357/07, Up-3832/07 z dne 15. 5. 2008 (Uradni list RS, št. 73/08, in OdlUS XVII 19), 12. točka obrazložitve. Glej tudi F. Grad, Volitve in volilni sistemi, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2004, str. 109.
[3] Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-357/07, Up-3832/07, 13. točka obrazložitve.
[4] Glej Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (Poročevalec DZ z dne 23. 5. 2012).
[5] Primerjaj s sklepom Ustavnega sodišča št. U-I-317/11 z dne 15. 12. 2011, 12. točka obrazložitve.
[6] Primerjaj s sklepom Ustavnega sodišča št. U-I-24/12 z dne 18. 9. 2014, 16. točka obrazložitve.
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Metod Ropret, Brezovica pri Ljubljani
Datum vloge:
9. 11. 2016
Datum odločitve:
28. 11. 2017
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrnitev
zavrženje
Objava:
Dokument:
US31231

Mobilna aplikacija

Nasveti za iskanje

Na tem spletnem mestu so objavljene vse odločitve Ustavnega sodišča od osamosvojitve dalje, razen sklepov o zavrženju ali o nesprejemu ustavnih pritožb, katerih obrazložitev vsebuje samo navedbo razloga za odločitev in sestavo senata Ustavnega sodišča (četrti odstavek 55.c člena Zakona o Ustavnem sodišču).

Kratka navodila za iskanje

Za iskanje lahko uporabite enostavni iskalnik ali napredni, iskalnik kjer lahko postavite še dodatne pogoje oziroma kriterije, kot so datum odločitve, način rešitve, vrsta zadeve, področje, … .

Iskalnik lahko uporabljate enako kot Googlov iskalnik. V prazno polje vpišite eno ali več iskanih besed. Presledki med besedami pomenijo logični IN, če želite izključiti kakšno ključno besedo iz iskanja, uporabite – (logični NE), OR med besedami pa pomeni logični ALI. Pri iskanju lahko uporabite tudi narekovaje, npr. če iščete določeno besedno zvezo, ki vsebuje več besed skupaj.

Če je zadetkov preveč, poskusite bolj natančno določiti iskalne pojme ali izberite posamezne kategorije, ki se pojavijo na desni strani. Za začetek iskanja kliknite na gumb za iskanje.

Če želite odločitve posredovati drugim, jih izpisati ali shraniti izberite ustrezne ikone pri rezultatih iskanja.
aasfdsfsddbrowseraasfdsfsddbrowser