Up-384/17

Opravilna št.:
Up-384/17
Objavljeno:
Neobjavljeno | 03.12.2018
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2018:Up.384.17
Akt:
Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 2/2017 z dne 22. 2. 2017

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 392/2016 z dne 10. 11. 2016 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. V Ps 1827/2014 z dne 12. 5. 2016
Izrek:
Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 2/2017 z dne 22. 2. 2017 se ne sprejme.
 
Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 392/2016 z dne 10. 11. 2016 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. V Ps 1827/2014 z dne 12. 5. 2016 se zavrže.
Evidenčni stavek:
Ustavno sodišče zavrže ustavno pritožbo, če zoper izpodbijani posamični akt niso izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva.
Geslo:
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
1.5.51.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Zavrženje.
1.4.52.4 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke v postopku ustavne pritožbe - Izčrpanje pravnih sredstev .
Pravna podlaga:
Člen 55.b.1.5, 55.b.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-384/17-7
3. 12. 2018
 
 
SKLEP
 
Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. B., C., na seji 3. decembra 2018
 
 

sklenil:

 
1. Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 2/2017 z dne 22. 2. 2017 se ne sprejme.
 
2. Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 392/2016 z dne 10. 11. 2016 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. V Ps 1827/2014 z dne 12. 5. 2016 se zavrže.
 
 
A.
 
1. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) je zavrnil zahtevo pritožnika za napotitev na zdravljenje v Nemčijo. Zavrnil je tudi njegovo pritožbo zoper tako odločitev. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je zavrnilo njegov tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih odločb ZZZS in povrnitev stroškov zdravljenja v tujini. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo. Vrhovno sodišče pa je zavrnilo njegov predlog za dopustitev revizije.
 
2. Pritožnik zatrjuje kršitev 22. in 23. člena Ustave oziroma prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Pritožnik sklepu Vrhovnega sodišča, s katerim je to zavrnilo njegov predlog za dopustitev revizije, očita, da je neobrazložen. Meni, da okoliščine obravnavane zadeve zahtevajo od Vrhovnega sodišča konkretnejšo obrazložitev razlogov, zakaj v njegovi zadevi niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije, in da ne zadošča le splošno sklicevanje na neobstoj pogojev iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – v nadaljevanju ZPP). Ker se sodišče ni opredelilo do njegovih navedb glede sodne prakse Sodišča Evropske unije, ki naj bi bila za odločitev v zadevi bistvenega pomena, naj bi ravnalo tudi arbitrarno. Pritožnik sodiščema prve in druge stopnje pritožnik očita, da pri presoji vprašanja o izčrpanosti vseh možnosti zdravljenja v Sloveniji nista (ustrezno) upoštevali kriterijev, ki v zvezi s pravico do zdravljenja v tujini izhajajo iz sodne prakse SEU, oziroma se do njih nista ustrezno opredelili. Ker naj bi sodišča ignorirala njegovo navedbo, da mu strokovno mnenje konzilija zdravnikov, na katerem temelji odločba prve stopnje ZZZS, nikoli ni bilo vročeno, naj bi bil prizadet v učinkovitem uveljavljanju pravic iz 22. in 23. člena Ustave.
 
 
B.
 
3. Senat Ustavnega sodišča ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).
 
4. V skladu s prvim odstavkom 51. člena ZUstS morajo biti pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpana vsa pravna sredstva.
 
5. V obravnavani zadevi gre za socialni spor o pravici iz socialnega zavarovanja (pravica do zdravljenja v tujini),[1] v katerem je (bila) revizija v skladu s 4. točko 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, Uradni list RS, št. 2/04 in 10/04 – popr. – v nadaljevanju ZDSS-1) vedno dovoljena.[2] Vložitev nedovoljenega predloga za dopustitev revizije (namesto dovoljene revizije) zoper sodbo Višjega sodišča, s katero je to zavrnilo pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini, zato ne more izkazati pogoja izčrpanosti pravnih sredstev iz prvega odstavka 51. člena ZUstS,[3] čeprav je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo (in ne zavrglo).
 
6. Med postopkom za preizkus ustavne pritožbe je Ustavno sodišče pri pregledu sodne prakse Vrhovnega sodišča, dostopne prek spletne strani Sodstva Republike Slovenije, ugotovilo, da je Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi odločilo tudi o pritožnikovi reviziji, vloženi zoper izpodbijano sodbo Višjega sodišča. Revizijo je s sodbo št. VIII Ips 75/2017 z dne 25. 10. 2017 zavrnilo. Pritožnik te sodbe z ustavno pritožbo ne izpodbija.
 
7. Ker pritožnik s sklicevanjem na izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča o zavrnitvi predloga za dopustitev revizije ne more izkazati pogoja izčrpanosti pravnih sredstev, sodbe Vrhovnega sodišča, s katero je bilo vsebinsko odločeno o njegovi reviziji, pa ne izpodbija, ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 51. člena ZUstS. Senat Ustavnega sodišča je zato ustavno pritožbo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 392/2016 z dne 10. 11. 2016 v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje zavrgel (2. točka izreka).
 
 
C.
 
8. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in pete alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Jadranka Sovdat. Sklep je sprejel soglasno.
 
 
 
dr. Špelca Mežnar
Predsednica senata
 
 
 
[1] Pravica do zdravljenja v tujini, ki vključuje tudi pravico do povračila stroškov takega zdravljenja, je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (23. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 91/07, 76/08, 87/11 in 91/13 – ZZVZZ).
[2] Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 10/17 – v nadaljevanju ZPP-E) je 31. člen ZDSS-1 prenehal veljati (121. člen ZPP-E). Po prvem odstavku 125. člena ZPP-E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, konča po določbah do tedaj veljavnega zakona, če ni v tem členu določeno drugače. Tretji odstavek istega člena določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. ZPP-E se je začel uporabljati 14. 9. 2017, postopek pred sodiščem prve stopnje v obravnavani zadevi pa se je končal 12. 5. 2016. Glede na navedeno se je v obravnavani zadevi v skladu s 125. členom ZPP-E za postopek z revizijo uporabljal 31. člen ZDSS-1.
[3] Primerjaj sklepa Ustavnega sodišča št. Up-630/14 z dne 10. 12. 2014 in št. Up-574/14 z dne 10. 12. 2014.
 
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt posamični akt
Vlagatelj:
A. B., C.
Datum vloge:
28.04.2017
Datum odločitve:
03.12.2018
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe zavrženje
Dokument:
US31705