Up-1094/18

Opravilna št.:
Up-1094/18
Objavljeno:
Neobjavljeno | 21.02.2019
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2019:Up.1094.18
Akt:
Sodba Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. II U 15/2018 z dne 27. 3. 2018
Izrek:
Sodba Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. II U 15/2018 z dne 27. 3. 2018 se razveljavi in zadeva se vrne temu sodišču v novo odločanje.
Evidenčni stavek:
S tem, ko je sodišče očitno protispisno ocenilo tožbene navedbe o nepristranskosti članic Sodnega sveta za pavšalne, je kršilo prepoved samovoljnega in arbitrarnega odločanja. 
 
Sestavni del uresničevanja pravice do poštenega postopka je tudi nepristransko odločanje tudi pri organih, ki odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih in niso sodišča. Zahteve ustavnega procesnega jamstva nepristranskega sojenja, ki izhajajo iz ustavnosodne presoje prvega odstavka 23. člena Ustave in ki se sicer nanašajo na sodišča, so lahko vodilo za zagotavljanje jamstva nepristranskega odločanja za poštenost kateregakoli postopka, v katerem se odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih koristih.
 
Organ, ki odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, mora biti odločati v taki sestavi, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbujale dvom o videzu nepristranskosti.
Geslo:
1.5.51.2.10 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Razveljavitev/odprava izpodbijanega akta in vrnitev v novo odločanje.
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja „(19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31)“ - Enakost orožij „(22, 14)“.
5.3.13.14 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja „(19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31)“ - Nepristranskost „(23)“.
Pravna podlaga:
Člen 22, Ustava [URS]
Člen 59.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Opomba:
¤
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-1094/18-7
24. 9. 2018
 
 
 
SKLEP
 
Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila Simona Mernik, Ptuj, ki jo zastopa Simona Marko, odvetnica v Mariboru, na seji 24. septembra 2018
 
 

sklenil:

 
1. Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X DoR 84/2018 z dne 6. 6. 2018 se ne sprejme.
 
2. Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. II U 15/2018 z dne 27. 3. 2018 se sprejme v obravnavo.
 
3. Predlog, naj se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvršitev tretjega odstavka izreka odločbe Sodnega sveta št. Su 613/2017-18 z dne 9. 11. 2017, se zavrne.
 
 

OBRAZLOŽITEV

 
 
1. Pritožnica je vložila tožbo zoper odločbo Sodnega sveta, s katero je bila druga oseba imenovana na mesto višje sodnice, za katerega je kandirala tudi pritožnica. Upravno sodišče je tožbo zavrnilo. Sprejelo je stališče, da odločitev Sodnega sveta o izbiri kandidata, ki je najprimernejši za zasedbo razpisanega sodniškega mesta, temelji na njegovi zakonski diskreciji. Odločitev naj bi bila stvar njegove presoje, ta pa naj bi morala biti sprejeta v zakonitem postopku in na podlagi z zakonom določenih kriterijev. Upravno sodišče je ob sklicevanju na sodno prakso (sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 333/2015 z dne 21. 7. 2016) pojasnilo, da je obseg sodne presoje odločbe Sodnega sveta o izbiri določenega kandidata pogojen z naravo Sodnega sveta kot avtonomnega organa, ki mu daje pravico do določenega polja lastne presoje pri odločanju. To naj bi vplivalo tudi na standarde obrazložitve odločitve. Upravno sodišče je pojasnilo, da Sodnemu svetu lastnega vrednotenja zakonsko upoštevnih ugotovitev, ki so ga pripeljale do odločitve, zakaj je izbrani kandidat najprimernejši, ni treba zapisati v obrazložitvi. Obrazložitev odločitve o izbiri naj ne bi bila namenjena primerjavi med posameznimi kandidati, temveč utemeljitvi, zakaj je posameznik izbran. Upravno sodišče je sprejelo stališče, da je Sodni svet pri obeh kandidatkah uporabil isto selekcijsko metodo, to je vpogled v listinsko dokumentacijo v spisu, in upošteval pri vseh kandidatih tudi merila in kriterije, ki jih določa Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr. in 17/15 – v nadaljevanju ZSS) za ugotovitev, ali ima kandidat strokovno znanje in sposobnost za opravljanje sodniške službe (28. člen ZSS). Glede na navedeno naj ne bi držal tožbeni ugovor pritožnice, da je bila odločitev o izbiri sprejeta zgolj na podlagi ugotovitve, po kateri je bila izbrana kandidatka seznanjena tudi z delom na gospodarskopravnem področju. Zato je po stališču Upravnega sodišča tudi ugovor, da je bila v postopku neenako obravnavana, neutemeljen. Z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva neizbranih kandidatov naj bi bilo ključno, da je neizbranim kandidatom zagotovljeno sodno varstvo zoper odločitev o izbiri. Iz obrazložitve te odločbe bi moralo izhajati, da predlagani kandidat izpolnjuje vse zakonske pogoje in kriterije za opravljanje sodniške funkcije, razvidni pa bi morali biti tudi vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro tega kandidata. Presoja sodišča naj ne bi smela posegati v tisti del odločitve, ki spada v polje presoje Sodnega sveta. Upravno sodišče je zavrnilo tudi tožbene očitke o neupoštevanju kršitev, ki naj bi jih izbrana kandidatka izvedla pri opravljanju sodniške funkcije, o manjkajočem prepisu zvočnega posnetka razgovora in o nesprejetju sklepa o opravljanju strokovnega preizkusa po 11. členu Meril za izbiro kandidatov za sodniško mesto. Upravno sodišče je zavrnilo očitke o nepristranskosti članov Sodnega sveta. Sprejelo je stališče, da so pomisleki pritožnice pavšalni. Navedlo je, da ti očitki ne morejo imeti vpliva na odločitev o izbiri, ker je bila ta odločitev sprejeta soglasno (11 ZA). Zato naj tudi v primeru, če ti dve članici ne bi glasovali, izid glasovanja ne bi bil drugačen.
 
2. Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
 
3. Pritožnica zatrjuje kršitev 2., 14., 15., 22., 23., 25. in 49. člena Ustave. Meni, da je Vrhovno sodišče kršilo 22. člen Ustave, ker ni obrazložilo sklepa o zavrnitvi predloga za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče bi moralo dopustiti revizijo, ker je vprašanje izvedbe glavne obravnave v postopku pred Upravnim sodiščem pomembno pravno vprašanje. Upravno sodišče naj bi kršilo 22. člen Ustave, ker je opustilo izvedbo glavne obravnave, ki naj bi jo pritožnica predlagala. Upravno sodišče naj ne bi obrazložilo zavrnitve izvedbe dokaznih predlogov. Pritožnica posebej poudarja, da je predlagala pridobitev prepisa zvočnega snemanja razgovora z obema kandidatkama. Poleg tega naj se Upravno sodišče ne bi opredelilo do navedenega dokaznega predloga. Upravno sodišče naj ji ne bi dalo možnosti opredelitve do odgovora na tožbo, ki ga je podala stranka z interesom. Pritožnica je v tožbi zatrjevala, da bi morali biti dve članici Sodnega sveta izločeni. V tožbi naj bi navedla okoliščine, ki naj bi zbujale dvom o njuni nepristranskosti. Pritožnica se ne strinja s stališčem Upravnega sodišča, da so bile njene navedbe pavšalne. Oseba, pri kateri so podane okoliščine, ki zbujajo dvom o njeni nepristranskosti, naj ne bi smela sodelovati pri odločanju, ker lahko vpliva na odločanje drugih članov. Sodelovanje take osebe naj bi porušilo videz nepristranskosti. Sodišče bi moralo odgovoriti tudi na tožbene trditve o pristranskosti predsednika Višjega sodišča. Pritožnica tudi meni, da je bil ključni kriterij za izbiro porast zadev gospodarske kriminalitete in poznavanje gospodarskega prava. Z uporabo navedenega kriterija naj bi Sodni svet kršil 28. člen ZSS. Navedeno merilo naj ne bi bilo določeno z zakonom in naj bi bilo diskriminacijsko. Kriterij poznavanja gospodarskega prava naj bi Sodni svet upošteval le pri izbrani kandidatki, pritožnici pa naj niti ne bi dal možnosti, da izkaže znanje gospodarskega prava. Pritožnica naj bi bila neenako obravnavana z izbrano kandidatko, s čimer naj bi bila kršena pravica iz tretjega odstavka 49. člena Ustave. Sodni svet naj ne bi ugotavljal dejanskega stanja glede porasta zadev gospodarske kriminalitete, zato je bilo dejansko stanje nepopolno in napačno ugotovljeno. Sodni svet naj bi prekoračil meje prostega preudarka. Pritožnica meni, da je bil kršen tudi postopek pred Sodnim svetom, ker zapisniku o osebnem razgovoru ni bil priložen prepis zvočnega snemanja razgovora. Sodni svet naj bi napačno in nepopolno ugotovil dejansko stanje glede vprašanj, ki so bila postavljena obema kandidatkama. Pritožnica naj bi te ugovore zatrjevala v tožbi, Upravno sodišče pa naj se do njih ne bi opredelilo. Upravno sodišče naj bi odstopilo od ustaljene sodne prakse v zvezi z obveznostjo izvedbe glavne obravnave in obsegom sodne presoje odločb Sodnega sveta pri imenovanju sodnikov. Pritožnica je predlagala, naj se do končne odločitve zadrži izvrševanje odločbe Sodnega sveta. Zatrjuje, da bi ji bilo s premestitvijo izbrane kandidatke na mesto višje sodnice odvzeto učinkovito sodno varstvo.
 
4. Senat Ustavnega sodišča ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).
 
5. Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča sprejel v obravnavo. O njeni utemeljenosti bo odločalo Ustavno sodišče, ki bo presodilo, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene pritožničine človekove pravice oziroma temeljne svoboščine. Zlasti bo presodilo, ali je bila pritožnici kršena pravica iz 22. člena Ustave, ki zagotavlja spoštovanje videza nepristranskosti organov, ki niso sodišče (odločba Ustavnega sodišča št. Up-217/15 z dne 7. 7. 2016, Uradni list RS, št. 51/16, in OdlUS XXI, 35) (2. točka obrazložitve).
 
6. Ustavno sodišče je na podlagi poizvedb ugotovilo, da je bil tretji odstavek izreka odločbe Sodnega sveta izvršen 26. 4. 2018, torej pred vložitvijo ustavne pritožbe. Zato niso izpolnjeni pogoji iz 58. člena ZUstS, po katerih bi senat Ustavnega sodišča do končne odločitve Ustavnega sodišča lahko zadržal izvrševanje tretjega odstavka izreka odločbe Sodnega sveta. Glede na navedeno je senat Ustavnega sodišča predlog pritožnice za začasno zadržanje izvrševanja odločbe Sodnega sveta zavrnil (3. točka izreka).
           
7. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in
 
58. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Jadranka Sovdat. Sklep je sprejel soglasno.
 
 
dr. Špelca Mežnar
Predsednica senata
 
 
 
Up-1094/18-13
21. 2. 2019
 
 
 

ODLOČBA

 
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Simone Mernik, Ptuj, ki jo zastopa Simona Marko, odvetnica v Mariboru, na seji 21. februarja 2019
 

odločilo:

 
Sodba Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. II U 15/2018 z dne 27. 3. 2018 se razveljavi in zadeva se vrne temu sodišču v novo odločanje.
 
 

OBRAZLOŽITEV

 
 
A.
 
1. Pritožnica je vložila tožbo zoper odločbo Sodnega sveta, s katero je bila druga oseba imenovana na mesto višje sodnice, za katero je kandirala tudi pritožnica. Upravno sodišče je tožbo zavrnilo. Sprejelo je stališče, da odločitev Sodnega sveta o izbiri kandidata, ki je najprimernejši za zasedbo razpisanega sodniškega mesta, temelji na njegovi zakonski diskreciji. Odločitev naj bi bila stvar njegove presoje, ta pa naj bi morala biti sprejeta v zakonitem postopku in na podlagi z zakonom določenih kriterijev. Obrazložitev odločitve o izbiri naj ne bi bila namenjena primerjavi med posameznimi kandidati, temveč utemeljitvi, zakaj je posameznik izbran. Z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva neizbranih kandidatov naj bi bilo ključno, da je neizbranim kandidatom zagotovljeno sodno varstvo zoper odločitev o izbiri. Iz obrazložitve te odločbe bi moralo izhajati, da predlagani kandidat izpolnjuje vse zakonske pogoje in kriterije za opravljanje sodniške funkcije, razvidni pa bi morali biti tudi vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro tega kandidata. Upravno sodišče je zavrnilo očitke o nepristranskosti članov Sodnega sveta. Sprejelo je stališče, da so pomisleki pritožnice pavšalni. Navedlo je, da ti očitki ne morejo imeti vpliva na odločitev o izbiri, ker je bila ta odločitev sprejeta soglasno (z enajstimi glasovi ZA). Zato naj izid glasovanja ne bi bil drugačen tudi v primeru, če članici, glede katerih je pritožnica izrazila dvom o nepristranskosti, ne bi glasovali.
 
2. Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
 
3. Pritožnica zatrjuje kršitev 2., 14., 15., 22., 23., 25. in 49. člena Ustave. Upravno sodišče naj bi kršilo 22. člen Ustave, ker je opustilo izvedbo glavne obravnave, ki naj bi jo pritožnica predlagala. Upravno sodišče naj ne bi obrazložilo zavrnitve izvedbe dokaznih predlogov. Pritožnica je v tožbi zatrjevala, da bi morali biti dve članici Sodnega sveta izločeni. V tožbi naj bi navedla konkretne okoliščine, ki naj bi vzbujale dvom o njuni nepristranskosti. Pritožnica se ne strinja s stališčem Upravnega sodišča, da so bile njene navedbe pavšalne. Oseba, pri kateri so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti, naj ne bi smela sodelovati pri odločanju, ker lahko vpliva na odločanje drugih članov. Sodelovanje take osebe naj bi porušilo videz nepristranskosti. Sodišče bi moralo odgovoriti tudi na tožbene trditve o pristranskosti predsednika Višjega sodišča. Pritožnica tudi meni, da je bil ključni kriterij za izbiro porast zadev gospodarske kriminalitete in poznavanje gospodarskega prava. Z uporabo navedenega kriterija naj bi Sodni svet kršil 28. člen Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in nasl. – ZSS). Navedeno merilo naj ne bi bilo določeno z zakonom in naj bi bilo diskriminacijsko. Pritožnica naj bi bila neenako obravnavana z izbrano kandidatko, s čimer naj bi bila kršena pravica iz tretjega odstavka 49. člena Ustave. Pritožnica meni, da je bil kršen tudi postopek pred Sodnim svetom, ker zapisniku o osebnem razgovoru ni bil priložen prepis zvočnega snemanja razgovora. Sodni svet naj bi napačno in nepopolno ugotovil dejansko stanje glede vprašanj, ki so bila postavljena obema kandidatkama. Upravno sodišče naj bi odstopilo od ustaljene sodne prakse v zvezi z obveznostjo izvedbe glavne obravnave in obsegom sodne presoje odločb Sodnega sveta pri imenovanju sodnikov.
 
4. Ustavno sodišče je s sklepom senata št. Up-1094/18 sprejelo v obravnavo ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča (2. točka izreka sklepa). Odločilo je, naj se predlog za zadržanje izvršitve tretjega odstavka izreka odločbe Sodnega sveta št. Su 613/2017-18 z dne 9. 11. 2017 do končne odločitve Ustavnega sodišča zavrne (3. točka izreka sklepa). O tem je na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) obvestilo Upravno sodišče. V skladu z drugim odstavkom 56. člena ZUstS je bila ustavna pritožba poslana stranki z interesom v upravnem sporu, ki nanjo ni odgovorila.
 
 
B.
 
5. Upravno sodišče je navedlo dva razloga za zavrnitev pritožničinih očitkov o nepristranskosti dveh članic Sodnega sveta, in sicer 1) da gre zgolj za pavšalne pomisleke in 2) da so tožbeni očitki neupoštevni, ker tudi morebitna izločitev dveh članic Sodnega sveta ne bi mogla spremeniti odločitve; vseh enajst članov Sodnega sveta je namreč soglasno izbralo drugo kandidatko. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora pritožnik v primeru, ko izpodbijana sodna odločba temelji na dveh (ali več) nosilnih stališčih, za uspeh z ustavno pritožbo izkazati protiustavnost obeh (oziroma vseh) stališč.[1]
 
6. Pritožnica nasprotuje obema stališčema. Zatrjuje, da je stališče Upravnega sodišča, da je navedla le pavšalne pomisleke o nepristranskosti dveh članic Sodnega sveta, očitno napačno. Stališče, da njeni tožbeni ugovori ne morejo vplivati na odločitev, ker bi bila tudi ob morebitni izločitvi obeh članic odločitev Sodnega sveta enaka, naj bi kršilo pravico do nepristranskega odločanja.
 
7. Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave izhaja zahteva po prepovedi sodniške samovolje. To ustavno procesno jamstvo je kršeno v primeru, ko je stališče sodišča že na prvi pogled očitno napačno.[2] Iz vpogleda v tožbo pritožnice zoper odločbo Sodnega sveta izhaja, da je pritožnica navedla okoliščine, ki po njenem mnenju vzbujajo dvom o nepristranskosti dveh članic Sodnega sveta. Pritožnica je v VIII. točki tožbe navedla, da je članica Sodnega sveta Maja Praviček v zakonski ali zunajzakonski zvezi s predsednikom Višjega sodišča. Ta naj bi v oceni ustreznosti izbrano kandidatko opredelil kot najprimernejšo. Poleg navedenega naj bi bili izbrana kandidatka in Maja Praviček v prejšnjih letih sodelavki. Članica Sodnega sveta dr. Barbara Nerat naj bi imela vezi in poznanstva z obema kandidatkama, saj naj bi vse delale na istem oddelku. Iz navedenega izhaja, da je pritožnica navedla konkretne okoliščine, ki po njenem mnenju vzbujajo dvom o nepristranskosti navedenih članic Sodnega sveta. Stališče Upravnega sodišča, da je pritožnica dvom o nepristranskosti članic Sodnega sveta utemeljila s pavšalnimi pomisleki, je zato očitno protispisno in pomeni poseg v pritožničino pravico iz 22. člena Ustave.
 
8. Ustavno sodišče se je do vprašanja nepristranskosti pri organih, ki odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih in niso sodišča, opredelilo v odločbi št. Up-217/15 z dne 7. 7. 2016 (Uradni list RS, št. 51/16, in OdlUS XXI, 35). Sprejelo je stališče, da je sestavni del poštenega postopka tudi zahteva, da je v postopku spoštovano temeljno procesno jamstvo nepristranskega odločanja. Zahteve ustavnega procesnega jamstva nepristranskega odločanja izhajajo iz ustavnosodne presoje prvega odstavka 23. člena Ustave. Ta ustavna določba se izrecno nanaša le na sodišča. Vendar se navedena ustavnosodna presoja in njena izhodišča upoštevajo kot vodilo pri zagotavljanju jamstva nepristranskega odločanja in s tem poštenega postopka za vse postopke, v katerih se odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Ko ne gre za sodišče, ta zahteva izhaja iz 22. člena Ustave. Zanjo pa so enako uporabljivi kriteriji, ki jih je Ustavno sodišče v dosedanji ustavnosodni presoji upoštevalo pri prvem odstavku 23. člena Ustave.[3]
 
9. Zahteva po nepristranskem odločanju članov Sodnega sveta torej izhaja iz 22. člena Ustave, nepristranskost pa se presoja po kriterijih iz 23. člena Ustave. Eden izmed temeljnih pogojev za zagotovitev nepristranskega odločanja je prepoved, da bi kot član Sodnega sveta odločala oseba, glede katere obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti oziroma objektivnosti. Iz pravice do nepristranskosti odločanja izhaja tudi zahteva, da Sodni svet pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti.[4] Nepristranskost članov Sodnega sveta je treba ocenjevati ne le po njenih učinkih (npr. po odsotnosti kršitev procesnih pravic ene izmed strank, po vplivu (ne)pristranskosti na odločitev o glavni stvari), temveč tudi po zunanjem izrazu, namreč kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost članov Sodnega sveta razumejo udeleženci v postopku in tudi kako se razume v očeh javnosti. Ni dovolj, da Sodni svet v postopku ravna in odloča nepristransko; Sodni svet mora odločati v taki sestavi, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbujale dvom o videzu nepristranskosti.[5] Za zagotavljanje objektivnega vidika tega jamstva je poleg zagotavljanja garancij v postopku pomembno tudi odstranjevanje okoliščin, ki lahko prizadenejo videz nepristranskosti odločanja v javnosti oziroma povzročijo dvom o njem.[6]
 
10. Z izpodbijano odločitvijo Sodnega sveta je bilo odločeno o pravici pritožnice, da se pod enakimi pogoji z drugimi poteguje za zasedbo položaja višje sodnice.[7] Sodni svet ima že po Ustavi posebno vlogo pri konstituiranju sodne oblasti. Pri odločanju uživa široko polje proste presoje.[8] Glede na navedeno imajo v postopku pred Sodnim svetom jamstva nepristranskega odločanja in s tem poštenega postopka iz 22. člena Ustave poseben pomen.
 
11. S stališčem, da morebitna izločitev dveh članic Sodnega sveta ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev, ker je tudi vseh preostalih devet članov Sodnega sveta soglasno izbralo drugo kandidatko, je Upravno sodišče spregledalo bistvo zahteve po nepristranskem odločanju. Organ, ki odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, mora biti sestavljen tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbujale dvom o videzu nepristranskosti članov organa.[9] Upravno sodišče ni upoštevalo, da že sodelovanje osebe, pri kateri niso bile odstranjene okoliščine, ki lahko prizadenejo videz nepristranskosti uradne osebe, pomeni kršitev videza nepristranskosti. Pri tem ni pomembno, ali je ta oseba svojo funkcijo v postopku opravljala nepristransko oziroma ali je način njenega opravljanja funkcije vplival na izid postopka.[10] Ker Upravno sodišče pritožničinih očitkov ni presodilo po vsebini, ni odstranilo okoliščin, ki lahko prizadenejo videz nepristranskosti. S tem je kršilo pravico do nepristranskega odločanja in pravico do poštenega postopka iz 22. člena Ustave.
 
12. Upravno sodišče je z obema stališčema, s katerima je zavrnilo pritožničine tožbene očitke o nepristranskosti članic Sodnega sveta, kršilo pravico iz 22. člena Ustave. Zato je Ustavno sodišče sodbo Upravnega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje. Upravno sodišče bo moralo v ponovljenem postopku presoditi, ali so okoliščine, ki jih je navedla pritožnica, take narave, da bi lahko vplivale na nepristranskost članov Sodnega sveta. Ker je sodbo Upravnega sodišča razveljavilo zaradi kršitve 22. člena Ustave, ni presojalo drugih očitkov pritožnice.
 
 
C.
 
13. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: podpredsednica dr. Etelka Korpič – Horvat ter sodnice in sodnika dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Odločbo je sprejelo soglasno.
 
 
 
dr. Etelka Korpič – Horvat
Podpredsednica
 
 

[1] Primerjaj z odločbama Ustavnega sodišča št. Up-688/05 z dne 7. 6. 2007 (Uradni list RS, št. 55/07, in OdlUS XVI, 89) in št. Up-2595/08 z dne 23. 9. 2010 (Uradni list RS, št. 86/10).
[2] Primerjaj z odločbo Ustavnega sodišča št. Up-305/15 z dne 27. 10. 2016, 7. točka obrazložitve.
[3] Glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-217/15, 16. točka obrazložitve.
[4] Prim. z odločbo Ustavnega sodišča št. Up-679/06, U-I-20/07 z dne 10. 10. 2007 (Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS XVI, 109), 47. točka obrazložitve.
[5] Prim. z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-149/99 z dne 3. 4. 2003 (Uradni list RS, št. 44/03, in OdlUS XII, 25), 7. točka obrazložitve.
[6] Prim. z odločbo Ustavnega sodišča št. Up-799/13 z dne 22. 1. 2015 (Uradni list RS, št. 9/15), 9. točka obrazložitve.
[7] Primerjaj z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-198/03 z dne 14. 4. 2005 (Uradni list RS, št. 47/05, in OdlUS XIV, 22), 9. točka obrazložitve.
[8] Prim. s sklepom Ustavnega sodišča št. Up-184/16 z dne 11. 7. 2017, 10. točka obrazložitve.
[9] Glej odločbi Ustavnega sodišča št. Up-217/15, 17. točka obrazložitve, in št. U-I-149/99 z dne 3. 4. 2003 (Uradni list RS, št. 44/03, in OdlUS XII, 25), 7. točka obrazložitve.
[10] Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-149/99, 7. točka obrazložitve.
 
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Vlagatelj:
Simona Mernik, Ptuj
Datum vloge:
30.07.2018
Datum odločitve:
21.02.2019
Vrsta odločitve:
odločba
Vrsta rešitve:
razveljavitev ali odprava
Dokument:
US31804