Odločitve US

Iskanje po odločbah in sklepih (skupno 14616 odločitev)

Opravilna št.:
Up-1094/18
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2018:Up.1094.18
Akt:
Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X DoR 84/2018 z dne 6. 6. 2018 se ne sprejme.

Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. II U 15/2018 z dne 27. 3. 2018 se sprejme v obravnavo.

Predlog, naj se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvršitev tretjega odstavka izreka odločbe Sodnega sveta št. Su 613/2017-18 z dne 9. 11. 2017, se zavrne.
Izrek:
Evidenčni stavek:
Geslo:
Pravna podlaga:
Opomba:
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-1094/18-7
24. 9. 2018
 
 
 
SKLEP
 
Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila Simona Mernik, Ptuj, ki jo zastopa Simona Marko, odvetnica v Mariboru, na seji 24. septembra 2018
 
 

sklenil:

 
1. Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X DoR 84/2018 z dne 6. 6. 2018 se ne sprejme.
 
2. Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. II U 15/2018 z dne 27. 3. 2018 se sprejme v obravnavo.
 
3. Predlog, naj se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvršitev tretjega odstavka izreka odločbe Sodnega sveta št. Su 613/2017-18 z dne 9. 11. 2017, se zavrne.
 
 

OBRAZLOŽITEV

 
 
1. Pritožnica je vložila tožbo zoper odločbo Sodnega sveta, s katero je bila druga oseba imenovana na mesto višje sodnice, za katerega je kandirala tudi pritožnica. Upravno sodišče je tožbo zavrnilo. Sprejelo je stališče, da odločitev Sodnega sveta o izbiri kandidata, ki je najprimernejši za zasedbo razpisanega sodniškega mesta, temelji na njegovi zakonski diskreciji. Odločitev naj bi bila stvar njegove presoje, ta pa naj bi morala biti sprejeta v zakonitem postopku in na podlagi z zakonom določenih kriterijev. Upravno sodišče je ob sklicevanju na sodno prakso (sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 333/2015 z dne 21. 7. 2016) pojasnilo, da je obseg sodne presoje odločbe Sodnega sveta o izbiri določenega kandidata pogojen z naravo Sodnega sveta kot avtonomnega organa, ki mu daje pravico do določenega polja lastne presoje pri odločanju. To naj bi vplivalo tudi na standarde obrazložitve odločitve. Upravno sodišče je pojasnilo, da Sodnemu svetu lastnega vrednotenja zakonsko upoštevnih ugotovitev, ki so ga pripeljale do odločitve, zakaj je izbrani kandidat najprimernejši, ni treba zapisati v obrazložitvi. Obrazložitev odločitve o izbiri naj ne bi bila namenjena primerjavi med posameznimi kandidati, temveč utemeljitvi, zakaj je posameznik izbran. Upravno sodišče je sprejelo stališče, da je Sodni svet pri obeh kandidatkah uporabil isto selekcijsko metodo, to je vpogled v listinsko dokumentacijo v spisu, in upošteval pri vseh kandidatih tudi merila in kriterije, ki jih določa Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr. in 17/15 – v nadaljevanju ZSS) za ugotovitev, ali ima kandidat strokovno znanje in sposobnost za opravljanje sodniške službe (28. člen ZSS). Glede na navedeno naj ne bi držal tožbeni ugovor pritožnice, da je bila odločitev o izbiri sprejeta zgolj na podlagi ugotovitve, po kateri je bila izbrana kandidatka seznanjena tudi z delom na gospodarskopravnem področju. Zato je po stališču Upravnega sodišča tudi ugovor, da je bila v postopku neenako obravnavana, neutemeljen. Z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva neizbranih kandidatov naj bi bilo ključno, da je neizbranim kandidatom zagotovljeno sodno varstvo zoper odločitev o izbiri. Iz obrazložitve te odločbe bi moralo izhajati, da predlagani kandidat izpolnjuje vse zakonske pogoje in kriterije za opravljanje sodniške funkcije, razvidni pa bi morali biti tudi vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro tega kandidata. Presoja sodišča naj ne bi smela posegati v tisti del odločitve, ki spada v polje presoje Sodnega sveta. Upravno sodišče je zavrnilo tudi tožbene očitke o neupoštevanju kršitev, ki naj bi jih izbrana kandidatka izvedla pri opravljanju sodniške funkcije, o manjkajočem prepisu zvočnega posnetka razgovora in o nesprejetju sklepa o opravljanju strokovnega preizkusa po 11. členu Meril za izbiro kandidatov za sodniško mesto. Upravno sodišče je zavrnilo očitke o nepristranskosti članov Sodnega sveta. Sprejelo je stališče, da so pomisleki pritožnice pavšalni. Navedlo je, da ti očitki ne morejo imeti vpliva na odločitev o izbiri, ker je bila ta odločitev sprejeta soglasno (11 ZA). Zato naj tudi v primeru, če ti dve članici ne bi glasovali, izid glasovanja ne bi bil drugačen.
 
2. Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
 
3. Pritožnica zatrjuje kršitev 2., 14., 15., 22., 23., 25. in 49. člena Ustave. Meni, da je Vrhovno sodišče kršilo 22. člen Ustave, ker ni obrazložilo sklepa o zavrnitvi predloga za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče bi moralo dopustiti revizijo, ker je vprašanje izvedbe glavne obravnave v postopku pred Upravnim sodiščem pomembno pravno vprašanje. Upravno sodišče naj bi kršilo 22. člen Ustave, ker je opustilo izvedbo glavne obravnave, ki naj bi jo pritožnica predlagala. Upravno sodišče naj ne bi obrazložilo zavrnitve izvedbe dokaznih predlogov. Pritožnica posebej poudarja, da je predlagala pridobitev prepisa zvočnega snemanja razgovora z obema kandidatkama. Poleg tega naj se Upravno sodišče ne bi opredelilo do navedenega dokaznega predloga. Upravno sodišče naj ji ne bi dalo možnosti opredelitve do odgovora na tožbo, ki ga je podala stranka z interesom. Pritožnica je v tožbi zatrjevala, da bi morali biti dve članici Sodnega sveta izločeni. V tožbi naj bi navedla okoliščine, ki naj bi zbujale dvom o njuni nepristranskosti. Pritožnica se ne strinja s stališčem Upravnega sodišča, da so bile njene navedbe pavšalne. Oseba, pri kateri so podane okoliščine, ki zbujajo dvom o njeni nepristranskosti, naj ne bi smela sodelovati pri odločanju, ker lahko vpliva na odločanje drugih članov. Sodelovanje take osebe naj bi porušilo videz nepristranskosti. Sodišče bi moralo odgovoriti tudi na tožbene trditve o pristranskosti predsednika Višjega sodišča. Pritožnica tudi meni, da je bil ključni kriterij za izbiro porast zadev gospodarske kriminalitete in poznavanje gospodarskega prava. Z uporabo navedenega kriterija naj bi Sodni svet kršil 28. člen ZSS. Navedeno merilo naj ne bi bilo določeno z zakonom in naj bi bilo diskriminacijsko. Kriterij poznavanja gospodarskega prava naj bi Sodni svet upošteval le pri izbrani kandidatki, pritožnici pa naj niti ne bi dal možnosti, da izkaže znanje gospodarskega prava. Pritožnica naj bi bila neenako obravnavana z izbrano kandidatko, s čimer naj bi bila kršena pravica iz tretjega odstavka 49. člena Ustave. Sodni svet naj ne bi ugotavljal dejanskega stanja glede porasta zadev gospodarske kriminalitete, zato je bilo dejansko stanje nepopolno in napačno ugotovljeno. Sodni svet naj bi prekoračil meje prostega preudarka. Pritožnica meni, da je bil kršen tudi postopek pred Sodnim svetom, ker zapisniku o osebnem razgovoru ni bil priložen prepis zvočnega snemanja razgovora. Sodni svet naj bi napačno in nepopolno ugotovil dejansko stanje glede vprašanj, ki so bila postavljena obema kandidatkama. Pritožnica naj bi te ugovore zatrjevala v tožbi, Upravno sodišče pa naj se do njih ne bi opredelilo. Upravno sodišče naj bi odstopilo od ustaljene sodne prakse v zvezi z obveznostjo izvedbe glavne obravnave in obsegom sodne presoje odločb Sodnega sveta pri imenovanju sodnikov. Pritožnica je predlagala, naj se do končne odločitve zadrži izvrševanje odločbe Sodnega sveta. Zatrjuje, da bi ji bilo s premestitvijo izbrane kandidatke na mesto višje sodnice odvzeto učinkovito sodno varstvo.
 
4. Senat Ustavnega sodišča ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).
 
5. Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča sprejel v obravnavo. O njeni utemeljenosti bo odločalo Ustavno sodišče, ki bo presodilo, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene pritožničine človekove pravice oziroma temeljne svoboščine. Zlasti bo presodilo, ali je bila pritožnici kršena pravica iz 22. člena Ustave, ki zagotavlja spoštovanje videza nepristranskosti organov, ki niso sodišče (odločba Ustavnega sodišča št. Up-217/15 z dne 7. 7. 2016, Uradni list RS, št. 51/16, in OdlUS XXI, 35) (2. točka obrazložitve).
 
6. Ustavno sodišče je na podlagi poizvedb ugotovilo, da je bil tretji odstavek izreka odločbe Sodnega sveta izvršen 26. 4. 2018, torej pred vložitvijo ustavne pritožbe. Zato niso izpolnjeni pogoji iz 58. člena ZUstS, po katerih bi senat Ustavnega sodišča do končne odločitve Ustavnega sodišča lahko zadržal izvrševanje tretjega odstavka izreka odločbe Sodnega sveta. Glede na navedeno je senat Ustavnega sodišča predlog pritožnice za začasno zadržanje izvrševanja odločbe Sodnega sveta zavrnil (3. točka izreka).
           
7. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in
 
58. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Jadranka Sovdat. Sklep je sprejel soglasno.
 
 
dr. Špelca Mežnar
Predsednica senata
 
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
posamični akt
Vlagatelj:
Simona Mernik, Ptuj
Datum vloge:
30. 7. 2018
Datum odločitve:
24. 9. 2018
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
druge rešitve
zavrnitev
Objava:
Dokument:
USDSP5

Mobilna aplikacija

Nasveti za iskanje

Na tem spletnem mestu so objavljene vse odločitve Ustavnega sodišča od osamosvojitve dalje, razen sklepov o zavrženju ali o nesprejemu ustavnih pritožb, katerih obrazložitev vsebuje samo navedbo razloga za odločitev in sestavo senata Ustavnega sodišča (četrti odstavek 55.c člena Zakona o Ustavnem sodišču).

Kratka navodila za iskanje

Za iskanje lahko uporabite enostavni iskalnik ali napredni, iskalnik kjer lahko postavite še dodatne pogoje oziroma kriterije, kot so datum odločitve, način rešitve, vrsta zadeve, področje, … .

Iskalnik lahko uporabljate enako kot Googlov iskalnik. V prazno polje vpišite eno ali več iskanih besed. Presledki med besedami pomenijo logični IN, če želite izključiti kakšno ključno besedo iz iskanja, uporabite – (logični NE), OR med besedami pa pomeni logični ALI. Pri iskanju lahko uporabite tudi narekovaje, npr. če iščete določeno besedno zvezo, ki vsebuje več besed skupaj.

Če je zadetkov preveč, poskusite bolj natančno določiti iskalne pojme ali izberite posamezne kategorije, ki se pojavijo na desni strani. Za začetek iskanja kliknite na gumb za iskanje.

Če želite odločitve posredovati drugim, jih izpisati ali shraniti izberite ustrezne ikone pri rezultatih iskanja.
aasfdsfsddbrowseraasfdsfsddbrowser