Odločitve US

Iskanje po odločbah in sklepih (skupno 14991 odločitev)

Opravilna št.:
Up-371/19
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2007:Up.371.19
Akt:
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 1/2018 z dne 22. 1. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 1140/2016 z dne 28. 9. 2017 in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. VIII Pg 3694/2013 z dne 19. 5. 2016 se sprejme v obravnavo.

Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži opravljanje izvršbe v zadevi, ki se pri Okrajnem sodišču v Kranju vodi pod št. I 710/2017.
Izrek:
Evidenčni stavek:
Geslo:
Pravna podlaga:
Opomba:
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-371/19-5    
24. 4. 2019
 
 
SKLEP
 
Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila družba ADRIA AIRWAYS, d. o. o., Brnik – Aerodrom, ki jo zastopa Odvetniška družba Ilić & Partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 24. aprila 2019
 

sklenil:

 
1. Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 1/2018 z dne 22. 1. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 1140/2016 z dne 28. 9. 2017 in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. VIII Pg 3694/2013 z dne 19. 5. 2016 se sprejme v obravnavo.
 
2. Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži opravljanje izvršbe v zadevi, ki se pri Okrajnem sodišču v Kranju vodi pod št. I 710/2017.
 

OBRAZLOŽITEV

 
 
A.
 
1. V gospodarskem sporu je družba IPEK INTERNATIONAL Ltd Company, Belize City, Belize, kot tožnica od ustavne pritožnice kot toženke zahtevala vračilo zneska 368.890,26 EUR, ki ji ga je plačala na podlagi Pogodbe o nakupu letala AIRBUS A320 z dne 3. 8. 2012 (v nadaljevanju Pogodba). Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka (ustavna pritožnica) dolžna tožnici plačati 368.890,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 8. 2012 do plačila (I. točka izreka); da se v preostalem delu (glede plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 368.890,26 EUR od 12. 8. 2012 do 22. 8. 2012) tožbeni zahtevek zavrne (II. točka izreka); in da je pritožnica dolžna tožnici plačati 10.893,53 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Višje sodišče je pritožbo ustavne pritožnice zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe zavrglo (I. točka izreka), v preostalem delu pa je njeno pritožbo zavrnilo ter v I. in III. točki izreka potrdilo izpodbijano sodbo (II. točka izreka). Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožničino revizijo.
 
2. Pritožnica uveljavlja kršitve 22. in 23. člena Ustave. Opozarja, da je bilo pri sojenju na vseh treh stopnjah za odločitev bistveno vprašanje jezikovne razlage pomena angleške besede deposit, ki je bila uporabljena v Pogodbi. Razumevanje pomena (vsebine) te besede, ki so ga podali sodni tolmači, in izbira po njihovi presoji najbolj primernega izraza za njen slovenski prevod naj bi sodiščem postavila okvir, znotraj katerega so uporabljala materialno pravo in nadalje razlagala sporno pogodbeno razmerje. Dejstvo, da tolmači te besede niso prevedli kot ara, naj bi pomenilo izhodišče za vso kasnejšo materialno razlago rednih sodišč in povzročilo, da so vsa izhajala iz tega, da ara med strankama izrecno ni bila dogovorjena in da dogovor o ari ni bil nedvoumen, ker ara ni bila izrecno definirana. To naj bi nadalje pomembno vplivalo na presojo, da so pogodbena določila sporna in da je treba šele ugotavljati pravo pogodbeno voljo strank. Če bi sodni tolmači besedo deposit prevedli kot ara, naj bi bil okvir, znotraj katerega bi sodišča opravila materialnopravno presojo, povsem drugačen, kar naj bi pomenilo, da sta (ne)pravilnost prevoda sodnega tolmača in njegovo (ne)razumevanje pravnih institutov deposit in ara odigrala ključno vlogo pri materialnopravni odločitvi v zadevi.
 
3. Pritožnica naj bi pred vsemi rednimi sodišči trdila prav to, da tolmači niso pravilno prevedli besede deposit, pri čemer naj ji sodišča ne bi omogočila izvedbe ključnega dokaza za te njene trditve, tj. postavitve izvedenca angleške terminološke stroke. Opozarja, da je kot pravilni pomen angleškega izraza deposit vseskozi navajala slovenski izraz ara, kot je ta razumljen v angleško govorečih pravnih sistemih in v letalski industriji, in to tudi dokaz(ov)ala. Predlagani dokaz s postavitvijo izvedenca angleške pravne terminologije naj bi pomenil ključen in hkrati tudi najbolj primeren dokaz za ugotovitev (ne)pravilnosti prevoda strokovnega izraza deposit, na čemer naj bi temeljila materialnopravna presoja spora. Zaradi pomanjkljivega strokovnega znanja s področja prava naj bi namreč tolmači to besedo prevedli napačno. Pritožnica dodaja, da se na mednarodne slovarje, sodno prakso tujih sodišč, strokovno literaturo in poslovne običaje v letalski panogi v zvezi s trditvami o pravilnosti tolmačenja izraza deposit ni sklicevala zato, ker bi želela, da se ti uporabijo namesto slovenskega materialnega prava, temveč zaradi dokazovanja pravega pomena besede. To pa naj bi bil predpogoj, da bi sploh lahko prišlo do pravilne uporabe slovenskega materialnega prava. Tudi na ta način naj bi Vrhovno sodišče kršilo pritožničino pravico do izjave.
 
4. Sodišče prve stopnje naj sploh ne bi obrazložilo, zakaj ni upoštevalo tega dokaznega predloga, temveč naj bi zapisalo zgolj to, da se ta kot nepotreben zavrne. Nekoliko bolj (vendar povsem neustrezno) naj bi se do neizvedbe tega dokaza opredelilo sodišče druge stopnje, po stališču katerega angažma izvedenca ne bi mogel služiti kot dokaz za to, da sta se stranki v spornem določilu dogovorili za aro; izvedenec naj ne bi bil primeren dokaz za iskanje skupnega namena pogodbenikov (prim. drugi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo in 20/18 – v nadaljevanju OZ). Tudi Vrhovno sodišče naj neizvedbe omenjenega dokaznega predloga ne bi ustrezno obrazložilo. Zapisalo naj bi, da prevod tolmačev za stranki ni sporen, sporen je le pomen prevoda, pri čemer naj bi povsem prezrlo, da je pritožnica celoten postopek uveljavljala ravno napačen prevod besede deposit. Površna obravnava zadeve naj bi izhajala tudi iz zapisa Vrhovnega sodišča, da pritožnica ni podala nobenih drugih navedb, zakaj naj bi imelo plačilo spornega zneska po Pogodbi pravno naravo are. Pritožnica poudarja, da je od začetka spora izrecno navajala, da je treba izhajati iz namena strank in da je pomen sporne besede v letalskih poslih ara, zaradi česar naj se postavi izvedenca za angleško pravno terminologijo.
 
5. Prav tako po pritožničinem prepričanju zaradi nekritičnega pristopa vseh rednih sodišč do (napačnega) prevoda besede deposit sojenja v konkretni zadevi sploh niso opravili sodniki, temveč so njihovo funkcijo de facto prevzeli kar sodni tolmači s svojim izborom slovenske besede za tuj pravni institut deposit. Jezikovna razlaga pravnih pravil, izrazov in institutov naj bi bila naloga sodišča; to naj bi moralo razlagati pravi pomen in temu pomenu pripisati ustrezne pravne posledice. Tolmačeva dolžnost naj bi bila zgolj v zagotovitvi pravilnega prevoda, ki naj bi sodišču to omogočal. Če tolmač z ustreznim poznavanjem strokovnih izrazov ne razpolaga, naj bi bila potrebna korekcija z angažiranjem ustreznega strokovnjaka. Tolmači naj besede deposit ne bi pravilno prevedli, ker naj ne bi bili pravni strokovnjaki, ki bi podrobneje poznali slovenski pravni sistem in pomen instituta are, in ker naj ne bi bili strokovnjaki za angleško pravno terminologijo in angleško pravo oziroma za običaje v letalski industriji.
 
6. Pritožnica predlaga sprejem ustavne pritožbe v obravnavo, ker naj bi ji bile kršene ustavne pravice, zaradi česar naj bi utrpela hujše in težko popravljive škodljive posledice, šlo pa naj bi tudi za razrešitev pomembnih ustavnopravnih vprašanj, ki presegajo pomen konkretne zadeve. Poleg tega predlaga začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih aktov. Pojasnjuje, da je Okrajno sodišče v Kranju 10. 11. 2017 na podlagi pravnomočne sodbe iz obravnavanega gospodarskega spora že izdalo sklep o izvršbi št. I 710/2017, s katerim je dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev na njenih računih pri organizacijah za plačilni promet. Upnica naj bi obstajala samo na papirju, dejansko naj ne bi poslovala in naj ne bi imela nobenega premoženja. Sedež naj bi imela registriran v Belizeju, tj. državi, ki naj bi bila znana davčna oaza in uvrščena tudi na Seznam držav, v zvezi s katerimi obstaja visoko in povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma, ki ga je objavil Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja. Na poslovnem naslovu te družbe naj ne bi bila prijavljena nobena družba s tako firmo, njena domnevna zastopnica pa naj bi na zaslišanju pred sodiščem prve stopnje povedala, da živi v Turčiji in da v resnici družbo vodi po navodilih tretjih oseb. Obstajala naj bi velika nevarnost, da v primeru uspeha z ustavno pritožbo pritožnica od tega ne bo imela nobene koristi, saj naj ne bi mogla predlagati nasprotne izvršbe niti vložiti kondikcijske tožbe, poleg tega naj drugačna sodba v morebitnem novem sojenju ne bi bila priznana v Belizeju, saj naj ne bi bila izkazana vzajemnost. Upnica naj bi v izvršbi lahko izterjala minimalno 587.380,64 EUR, kar naj bi predstavljalo izjemno visok znesek, katerega povračila naj torej pritožnica ne bi mogla doseči, zato naj bi zanjo nastale nepopravljive škodljive posledice. Navedeno naj bi izkazoval tudi pravnomočni sklep o odlogu izvršbe v postopku št. I 710/2017.
 
 
 
 
B.
 
7. Senat je ustavno pritožbo sprejel v obravnavo (1. točka izreka). O njeni utemeljenosti bo odločalo Ustavno sodišče, ki bo presodilo, ali so bile z izpodbijanimi sodnimi odločbami kršene pritožničine ustavne pravice oziroma temeljne svoboščine.
 
8. Če je ustavna pritožba sprejeta v obravnavo, lahko po 58. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) senat ali Ustavno sodišče na nejavni seji zadrži izvršitev posamičnega akta, ki se z ustavno pritožbo izpodbija, če bi z izvršitvijo lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.
 
9. Za pritožnico bi nadaljevanje izvršilnega postopka, navedenega v 2. točki izreka, lahko pomenilo nastanek težko popravljivih škodljivih posledic. Okoliščine, ki jih v tem delu navaja, zlasti dejstvo, da je upnica tuja pravna oseba, ki v Republiki Sloveniji nima premoženja, lahko povzročijo, da bo pritožnica posledice, ki bi nastale s poplačilom sporne terjatve, v primeru kasnejšega uspeha z ustavno pritožbo težko odpravila. Za nasprotno stranko, tj. upnico, pa odlog izvršilnega postopka sam zase ne more povzročiti težko popravljivih škodljivih posledic. Pomeni le, da bo izvršilno sodišče nadaljevalo postopek po odločitvi Ustavnega sodišča v tej zadevi. Senat Ustavnega sodišča tako ocenjuje, da teža potencialnih škodljivih posledic, ki jih navaja pritožnica, pretehta nad okoliščino upničine kasnejše izterjave terjatve v primeru, če pritožnica z ustavno pritožbo ne bi uspela. Zato je senat na podlagi 58. člena ZUstS smiselno uporablja tudi za postopek z ustavno pritožbo, do končne odločitve Ustavnega sodišča zadržal izvršbo v zadevi, navedeni v 2. točki izreka tega sklepa. Zadržanje pomeni, da sodišče do končne odločitve Ustavnega sodišča ne sme opravljati nadaljnjih izvršilnih dejanj (2. točka izreka).
 
 
C.
 
10. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in 58. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Marijan Pavčnik ter člana dr. Dunja Jadek Pensa in dr. Rajko Knez. Sklep je sprejel soglasno.
 
 
 
 
dr. Marijan Pavčnik
Predsednik senata
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Vlagatelj:
ADRIA AIRWAYS d.o.o., Brnik – Aerodrom
Datum vloge:
20. 3. 2019
Datum odločitve:
24. 4. 2019
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
začasno zadržanje
Objava:
Dokument:
USZZ61

Mobilna aplikacija

Nasveti za iskanje

Na tem spletnem mestu so objavljene vse odločitve Ustavnega sodišča od osamosvojitve dalje, razen sklepov o zavrženju ali o nesprejemu ustavnih pritožb, katerih obrazložitev vsebuje samo navedbo razloga za odločitev in sestavo senata Ustavnega sodišča (četrti odstavek 55.c člena Zakona o Ustavnem sodišču).

Kratka navodila za iskanje

Za iskanje lahko uporabite enostavni iskalnik ali napredni, iskalnik kjer lahko postavite še dodatne pogoje oziroma kriterije, kot so datum odločitve, način rešitve, vrsta zadeve, področje, … .

Iskalnik lahko uporabljate enako kot Googlov iskalnik. V prazno polje vpišite eno ali več iskanih besed. Presledki med besedami pomenijo logični IN, če želite izključiti kakšno ključno besedo iz iskanja, uporabite – (logični NE), OR med besedami pa pomeni logični ALI. Pri iskanju lahko uporabite tudi narekovaje, npr. če iščete določeno besedno zvezo, ki vsebuje več besed skupaj.

Če je zadetkov preveč, poskusite bolj natančno določiti iskalne pojme ali izberite posamezne kategorije, ki se pojavijo na desni strani. Za začetek iskanja kliknite na gumb za iskanje.

Če želite odločitve posredovati drugim, jih izpisati ali shraniti izberite ustrezne ikone pri rezultatih iskanja.
aasfdsfsddbrowseraasfdsfsddbrowser