Odločitve US

Iskanje po odločbah in sklepih (skupno 15075 odločitev)

Opravilna št.:
Up-319/19
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2019:Up.319.19
Akt:
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Ip 2612/2018 z dne 12. 12. 2018 v zvezi s 1., 2. in 4. točko izreka sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani št. 0872 Ig 560/2014 z dne 31. 7. 2018 se sprejme v obravnavo.

Do končne odločitve Ustavnega sodišča se v izvršilnem postopku, ki se vodi proti pritožnici pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod št. 0872 Ig 560/2014, zadrži nadaljnje opravljanje izvršilnih dejanj v postopku izvršbe na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet na način iz 13. točke obrazložitve tega sklepa.
Izrek:
Evidenčni stavek:
Geslo:
Pravna podlaga:
Opomba:
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-319/19-5
27. 5. 2019
 
 
SKLEP
 
Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila družba DETEL GLOBAL, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopata Dušan Golovrški in Polona Senica, odvetnika v Ljubljani, na seji 27. maja 2019
 

sklenil:

 
 
1. Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Ip 2612/2018 z dne 12. 12. 2018 v zvezi s 1., 2. in 4. točko izreka sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani št. 0872 Ig 560/2014 z dne 31. 7. 2018 se sprejme v obravnavo.
 
2. Do končne odločitve Ustavnega sodišča se v izvršilnem postopku, ki se vodi proti pritožnici pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod št. 0872 Ig 560/2014, zadrži nadaljnje opravljanje izvršilnih dejanj v postopku izvršbe na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet na način iz 13. točke obrazložitve tega sklepa.
 

OBRAZLOŽITEV

 
 
A.
 
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor pritožnice (v izvršbi dolžnice) zoper sklep o izvršbi tudi v delu, v katerem je bila na predlog upnice dovoljena izvršba (a) z rubežem denarnih sredstev pritožnice pri organizacijah za plačilni promet in (b) z rubežem, cenitvijo in prodajo pritožničinih premičnih stvari, razen premičnih stvari iz devetih alinej 1. točke izreka sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani št. 0872 Ig 560/2014 z dne 21. 4. 2017, na katerih je bilo ustanovljeno zavarovanje z neposestno zastavno pravico (glede teh stvari je namreč sodišče prve stopnje pravnomočno zavrnilo ugovor zoper sklep o izvršbi že z navedenim sklepom z dne 21. 4. 2017). Poudarja, da je ključno vprašanje v tej zadevi, ali je upnica dala soglasje k prestrukturiranju zavarovane terjatve. Ugotavlja, da je pritožnica, kot družba v postopku poenostavljene prisilne poravnave (v nadaljevanju PPP), upničino terjatev, zavarovano z neposestno zastavno pravico, uvrstila v posodobljeni seznam terjatev in jo razdelila na zavarovani in nezavarovani del. Ker naj bi pritožnica tako ravnala brez soglasja upnice, sodišče prve stopnje ocenjuje, da je pritožnica s tem samovoljno prestrukturirala zavarovano terjatev. Tretji odstavek 213. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZFPPIPP/14)[1] naj bi se v PPP moral uporabljati smiselno. Sodišče prve stopnje po eni strani izpostavi, da PPP učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP/14 (v nadaljevanju posodobljeni seznam), po drugi strani pa meni, da pritožnica brez notarsko overjenega dogovora z upnico k prestrukturiranju zavarovane terjatve te terjatve ne bi smela uvrstiti na posodobljeni seznam in je deliti na zavarovani in nezavarovani del. Sodišče prve stopnje navaja, da je terjatev upnice v celoti zavarovana terjatev, na katero PPP ne vpliva. Tako naj bi bilo "ne glede na kvaliteto sredstev zavarovanja" navedene terjatve. Treba naj bi bilo omogočiti poplačilo zavarovane terjatve iz celotnega premoženja pritožnice (vendar sodišče dodaja, da se ima upnik zavarovane terjatve pravico na ta način poplačati "do višine zavarovanega premoženja").
 
2. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnice zoper navedeni sklep. Ni moglo slediti njenim navedbam, da razdelitev upničine terjatve v posodobljenem seznamu na zavarovani in nezavarovani del ni prestrukturiranje terjatve. Višje sodišče razume prestrukturiranje terjatev kot ukrep, ki zajema različne vrste sprememb terjatve. Zaveda se, da v postopku PPP ni mogoče prisilno prestrukturirati zavarovanih terjatev tako, da bi se jih spremenilo v nezavarovane. Vendar naj bi to bilo mogoče narediti s prostovoljnim prestrukturiranjem zavarovanih terjatev. Pritožnica naj bi poskušala delno spremeniti naravo terjatve iz zavarovane v nezavarovano. Višje sodišče temu zaradi neizpolnjevanja pogojev obličnosti in soglasja imetnika zavarovane terjatve ni priznalo pravnega učinka. Strinjalo se je s prvo stopnjo, da je terjatev upnice še vedno v celoti zavarovana.
 
3. Višje sodišče je sprejelo stališče, da uporaba petega odstavka 20. člena ZFPPIPP/14 pride v poštev šele po realizaciji prodaje premoženja, na katerem ima upnik ločitveno pravico, saj naj bi se šele takrat pokazalo, koliko znaša (morebitni) nezavarovani del terjatve. Zavrnilo je očitke pritožnice o napačni uporabi tretjega odstavka 213. člena ZFPPIPP/14. Štelo je, da gre le za izpeljavo splošne določbe iz petega odstavka 20. člena ZFPPIPP/14. Nikjer naj ne bi bilo predpisano, da mora zastavni upnik najprej uveljaviti plačilo iz zastavljene stvari in šele nato (če vrednost zastavljenega premoženja ne doseže vrednosti terjatve) razliko izterjati iz drugega dolžnikovega premoženja. Tako postopanje naj bi bilo mogoče od zastavnega upnika pričakovati le, če se je tako dogovoril z dolžnikom. Sicer pa naj bi moral dolžnik zastavnemu upniku zagotoviti plačilo zavarovane terjatve iz drugih virov. Višje sodišče (ob sklicevanju na članek vrhovnega sodnika, interno gradivo za sodniško izobraževanje in odločbo Vrhovnega sodišča) zaključi, da lahko sodišče dovoli izvršbo za zavarovano terjatev tudi na premoženje, ki ni zastavljeno premoženje, "in sicer v polnem obsegu, vse dokler zastavljeno premoženje ni prodano zaradi realizacije zastavne pravice".
 
4. Višje sodišče se ne strinja niti z očitki o neobrazloženosti prvostopenjskega sklepa. Meni, da se prvi stopnji ni bilo treba posebej opredeliti do sodnih odločb, na katere se je v pritožbi sklicevala pritožnica. Tako naj bi bilo zato, ker sodna praksa ni formalni pravni vir, vendar tudi zato, ker je prva stopnja za svoja stališča navedla jasne in argumentirane razloge, ki naj bi bili skladni z novejšo sodno prakso in pravno teorijo.
 
5. Pritožnica uveljavlja kršitve 14., 22., 23. in 25. člena Ustave. Izpodbijanemu sklepu Višjega sodišča očita arbitrarnost oziroma očitno napačnost. Kot ključno navaja vprašanje učinka potrjene PPP na zavarovane terjatve. V tem oziru posebej opozarja na četrti odstavek 221.b člena ZFPPIPP/14, ki je določal, da PPP učinkuje samo za (navadne) terjatve, navedene v posodobljenem seznamu. Pritožnica poudarja, da je bistvena posebnost PPP, da sploh ne more veljati za terjatve, ki niso uvrščene na posodobljeni seznam. Po njenem mnenju njeni uvrstitvi terjatve upnice na posodobljeni seznam (ter razdelitvi na zavarovani in nezavarovani del) sodišči ne bi smeli pripisovati učinka, kakršnega sta ji pripisali. Tudi morebitna neutemeljena ali zmotna uvrstitev zavarovane terjatve na posodobljeni seznam naj sama po sebi ne bi mogla pomeniti, da bo za to zavarovano terjatev učinkovala potrjena PPP. Dolžnik naj ne bi mogel tako sam spreminjati pravnega režima zavarovane terjatve.
 
6. Pritožnica po drugi strani tudi vztraja, da tretjega odstavka 213. člena ZFPPIPP/14 ni mogoče tako smiselno razlagati, da za neplačani del zavarovane terjatve ne bi učinkovala potrjena PPP. Taka razlaga naj bi brez razloga privilegirala zavarovane upnike v postopkih PPP v primerjavi z zavarovanimi upniki v postopkih redne prisilne poravnave. Poleg tega naj bi bilo za primere nepravilnosti in zlorab dolžnikov predvideno pravno varstvo po 219. členu ZFPPIPP/14. Pritožnica navaja, da je očitno napačno stališče Višjega sodišča, da ni nikjer predpisano, da mora zastavni upnik najprej uveljaviti plačilo iz zastavljene stvari. V delu ustavne pritožbe, kjer zatrjuje, da gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve, pritožnica še zatrjuje, da se v zadevi zastavlja vprašanje, ali PPP sploh učinkuje za "neplačani del zavarovanih terjatev ločitvenih upnikov".
 
7. Pritožnica izpodbijanemu sklepu Višjega sodišča očita tudi neobrazloženost oziroma odsotnost odgovora na razumno upoštevne ter pravno relevantne pritožbene navedbe. V splošnem navaja, da sklep Višjega sodišča vsebuje le kratko in nekoherentno ponovitev razlogov sodišča prve stopnje. Specifično pa zatrjuje, da ni prejela vsebinskega odgovora na svoje pritožbene trditve: (a) o tem, da razdelitev zavarovane terjatve v posodobljenem seznamu na zavarovani in nezavarovani del ni prestrukturiranje zavarovane terjatve, (b) o tem, da je sodišče prve stopnje 213. člen ZFPPIPP/14 razlagalo napačno in v neskladju s sodno prakso in (c) o tem, da sodišče prve stopnje ni sledilo napotkom iz predhodnega sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. I Ip 2031/2017 z dne 4. 10. 2017.
 
8. Pritožnica predlaga zadržanje izvršitve izpodbijanih sklepov, ker naj bi z njunim nadaljnjim izvrševanjem za pritožnico vsakodnevno nastajale težko popravljive posledice pri njenem poslovanju. Poudarja, da sta ji na njuni podlagi banki, pri katerih ima pritožnica odprte transakcijske račune, prepovedali razpolaganje z denarnimi sredstvi. Ena izmed bank naj bi pritožnici praktično vsakodnevno z računa odtegovala vsa razpoložljiva denarna sredstva in jih prenakazovala upnici. Odtegnjeni zneski naj bi bili v primerjavi z višino zneska iz sklepa o izvršbi zanemarljivi, vendar naj bi izvrševanje sklepa o izvršbi popolnoma ohromilo in onemogočilo poslovanje pritožnice. Pritožnica meni, da zaradi neprestanega rubeža več ne bo mogla poslovati in zagotavljati storitev fiksne telefonije preko interneta svojim strankam. Opozarja, da je v tretjem kvartalu 2018 ustvarila le 58.008,80 EUR prihodkov in da glede na višino terjatve iz sklepa o izvršbi to pomeni, da bo upnica v naslednjih treh letih posegala po vseh njenih prihodkih iz poslovanja. To naj bi bilo nevzdržno. Ogroženo naj bi bilo izpolnjevanje obveznosti pritožnice iz številnih pravno poslovnih razmerij, s tem pa na daljši rok tudi njen sam obstoj. Pritožnica navaja, da je od dveh dobaviteljev že prejela pozive k plačilu zapadlih obveznosti z grožnjo prekinitve oziroma omejitve dobave storitev.
 
 
B.
 
9. Senat je ustavno pritožbo sprejel v obravnavo (1. točka izreka). O njeni utemeljenosti bo odločalo Ustavno sodišče, ki bo presodilo, ali so bile z izpodbijanima sodnima odločbama kršene pritožničine človekove pravice oziroma temeljne svoboščine.
 
10. Iz izpodbijanih sklepov sicer izhaja, da sta sodišči pravnomočno odločili, da se lahko  izvršba vodi tako na pritožničina denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet (v nadaljevanju izvršba na denarna sredstva) kakor tudi na njene premičnine (razen na premičnine, ki so izrecno in posamično navedene v devetih alinejah 1. točke izreka sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani št. 0872 Ig 560/2014 z dne 21. 4. 2017, glede katerih je bila izvršba pravnomočno dovoljena že s predhodnimi odločitvami sodišč). Glede na pritožničin opis težko popravljivih škodljivih posledic pa Ustavno sodišče sklepa, da se njen predlog za zadržanje izvršitve nanaša le na izvršbo na denarna sredstva.
 
11. Če je ustavna pritožba sprejeta v obravnavo, lahko po 58. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) senat ali Ustavno sodišče na nejavni seji zadrži izvršitev posamičnega akta, ki se z ustavno pritožbo izpodbija, če bi z izvršitvijo nastale težko popravljive škodljive posledice. V obravnavanem primeru pritožnica svoj predlog za začasno zadržanje izpodbijanih sklepov v delu, v katerem se nanašata na izvršbo na denarna sredstva, utemeljuje z navedbami, da bo v nasprotnem primeru zaradi nemožnosti plačevanja obveznosti do številnih upnikov (ker kaže, da bodo vsi prilivi na račune pri bankah v daljšem obdobju preusmerjeni k upnici iz izpodbijanih sklepov) ogrožen njen obstoj na trgu.
 
12. Ustavno sodišče ugotavlja, da je pritožnica z listinami izkazala resničnost svojih trditev iz 8. točke obrazložitve tega sklepa. Vsi trije njeni transakcijski računi v Republiki Sloveniji so blokirani.[2] Pritožnica je tudi izkazala, da so bili (skoraj) vsi denarni prilivi na enega izmed računov v obdobju med 15. 1. 2019 in 25. 2. 2019 izplačani upnici iz izpodbijanih sklepov. Resnične so tudi trditve pritožnice, da ji zaradi neplačevanja grozi omejevanje dobave električne energije ter telekomunikacijskih storitev.
 
13. Pritožnica je s tem izkazala možnost nastanka težko popravljivih škodljivih posledic. Je v šibkem finančnem položaju. Ni se še iztekel rok, ki ga ima na voljo za plačilo terjatev upnikov iz pravnomočnega sklepa o potrditvi PPP št. St 4057/2014 z dne 20. 1. 2015. Po mnenju Ustavnega sodišča pritožnica že na srednji rok ne bi mogla vzdržati sprotnega odtegovanja vseh prilivov na svoje račune za poravnavo zgolj (visoke)[3] terjatve upnice (banke) iz izpodbijanih sklepov. To bi lahko pri njej povzročilo ponovno insolventnost, začetek stečajnega postopka in na koncu prenehanje pritožnice kot pravne osebe. V takem primeru tudi morebitna ugoditev ustavni pritožbi ne bi mogla izboljšati pritožničinega pravnega položaja. Ustavno sodišče poleg tega ocenjuje, da zadržanje izvrševanja izpodbijanih sklepov v predlaganem delu ne more imeti enako hudih škodljivih posledic za Addiko bank, d. d., Ljubljana, kot upnico, saj bo v primeru pritožničinega neuspeha z ustavno pritožbo to zadržanje zanjo pomenilo le izgubo prilivov na bančne račune pritožnice v obdobju do odločitve Ustavnega sodišča. Zato je Ustavno sodišče na podlagi 58. člena ZUstS odločilo, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži nadaljnje opravljanje izvršilnih dejanj v postopku izvršbe na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet v izvršilnem postopku, ki se vodi proti pritožnici pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod št. 0872 Ig 560/2014 (2. točka izreka). V okoliščinah primera to pomeni, da morajo vse organizacije za plačilni promet, katerim je bil (ali jim še bo) vročen zadevni pravnomočni sklep o izvršbi, do končne odločitve Ustavnega sodišča opustiti uvedbo blokade oziroma odpraviti blokado pritožničinih računov v višini obveznosti iz zadevnega sklepa o izvršbi in izplačevanje blokiranih sredstev upnici. Organizacije za plačilni promet obdržijo zadevni sklep o izvršbi v evidenci vrstnega reda prejema sklepov o izvršbi za primer, da bo treba po morebitnem neuspehu pritožnice z ustavno pritožbo nemudoma obnoviti njegovo izvrševanje z vrstnim redom, kakršnega je imel pred tem začasnim zadržanjem. Vendar v vmesnem času normalno izvršujejo dolžnikove plačilne naloge in morebitne druge sklepe o izvršbi, neupoštevaje sklep o izvršbi iz zadeve št. 0872 Ig 560/2014 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
 
 
C.
 
14. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in 58. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednik senata dr. Marijan Pavčnik ter člana dr. Dunja Jadek Pensa in dr. Rajko Knez. Sklep je sprejel soglasno.
 
 
 
dr. Marijan Pavčnik
Predsednik senata
 
 
 
[1] Navedena določba se glasi: "Če ločitveni upnik z uresničitvijo ločitvene pravice iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice, ne doseže plačila celotne terjatve, ki je bila zavarovana s to pravico, za neplačani del te terjatve učinkuje potrjena prisilna poravnava po prvem odstavku 214. člena tega zakona".
[2] To izhaja tudi iz registra transakcijskih računov pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve.
[3] V izpodbijanih sklepih je navedena vrednost predmeta spora 667.415,22 EUR s pripadki.
 
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Vlagatelj:
DETEL GLOBAL d.o.o., Ljubljana
Datum vloge:
5. 3. 2019
Datum odločitve:
27. 5. 2019
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
začasno zadržanje
Objava:
Dokument:
USZZ63

Mobilna aplikacija

Nasveti za iskanje

Na tem spletnem mestu so objavljene vse odločitve Ustavnega sodišča od osamosvojitve dalje, razen sklepov o zavrženju ali o nesprejemu ustavnih pritožb, katerih obrazložitev vsebuje samo navedbo razloga za odločitev in sestavo senata Ustavnega sodišča (četrti odstavek 55.c člena Zakona o Ustavnem sodišču).

Kratka navodila za iskanje

Za iskanje lahko uporabite enostavni iskalnik ali napredni, iskalnik kjer lahko postavite še dodatne pogoje oziroma kriterije, kot so datum odločitve, način rešitve, vrsta zadeve, področje, … .

Iskalnik lahko uporabljate enako kot Googlov iskalnik. V prazno polje vpišite eno ali več iskanih besed. Presledki med besedami pomenijo logični IN, če želite izključiti kakšno ključno besedo iz iskanja, uporabite – (logični NE), OR med besedami pa pomeni logični ALI. Pri iskanju lahko uporabite tudi narekovaje, npr. če iščete določeno besedno zvezo, ki vsebuje več besed skupaj.

Če je zadetkov preveč, poskusite bolj natančno določiti iskalne pojme ali izberite posamezne kategorije, ki se pojavijo na desni strani. Za začetek iskanja kliknite na gumb za iskanje.

Če želite odločitve posredovati drugim, jih izpisati ali shraniti izberite ustrezne ikone pri rezultatih iskanja.
aasfdsfsddbrowseraasfdsfsddbrowser